Glasbena šola je lahko posilstvo

Prenekateri otrok po končani glasbeni šoli odloži glasbilo v kot in ga nikoli več ne vzame v roke. V glasbi namreč ni užival, ampak jo je treniral. Posiljevanje z glasbo je lahko travmatično. 

Otroški glasbeni koncerti so vedno nekaj posebnega. Preprosti, lepi in simpatični. Kot otroci sami. Tako je vsaj bilo nekoč. Lep, ponosa poln občutek je poslušati skladbice svojega otroka. Obenem pa prebudi spomine na čase, ko si imel sam male prstke in si iz velikega inštrumenta skušal izvabljati melodije.  

Na glasbeno šolo ne jaz ne moja draga nimava ravno lepih spominov. Tehnično preigravanje in abstraktna notna matematika otroku pač ni všeč. Glasba bi moralo biti muziciranje, glasbeno ustvarjanje – zato imamo isto besedo za igranje s kockami in igranje glasbila. 

Kaj je težava mnogih današnjih glasbenih šol, zakaj se pogosto obnašajo, kot da bi vsak učenec moral nekoč igrati v filharmoniji, kaj se je v zadnjih desetletjih vendarle spremenilo in kako porazna je kultura oblačenja? Preberite v članku urednika tednika Tina Mamića, ki je dostopen naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.