Gledati na svet mimo črno-belih očal ali zakaj dr. Gams ni promoviral nacizma

Fotomontaža: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK

Ko sem se pred leti udeležil tečaja ustvarjanja filmskih scenarijev, je bila ena ključnih tem ustvarjanje karakterjev akterjev zgodbe, pri čemer je dober scenarij, dobra zgodba tista, ki tako pri protagonistih kot pri antagonistih ustvari realističen profil z močnimi in šibkimi točkami, pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, svojimi motivi in interesi, v skladu s katerimi se ravnajo. Seveda so lahko ti motivi dobri ali slabi, dejanja dobra ali slaba, narejena z dobrim ali slabim namenom. Takšne zgodbe bolje odražajo realnost življenja.

Črno-belo slikanje sveta tako še za v zgodbe ni preveč dobro, kaj šele za opisovanje in dojemanje realnosti, pa vendar je še kako popularno v politični komunikaciji in vse bolj tudi v medijih. Ko je nekdo »naš«, je dober, zato smo do njega prizanesljivi, ga pohvalimo, vsekakor pa ni primerno, da ga kritiziramo. In obratno, če nekdo ni naš, smo do njega posebej strogi. Če pa gre njegovo, povsem strokovno utemeljeno mnenje proti naši narativi, bomo že nekaj našli, da iz njega naredimo pošast ali butlja, kar je pač lažje in bolj priročno.

Iztrgano iz konteksta


Eden tistih, ki več kot očitno razume, da svet ni črno-bel in zato poskuša razumeti njegove različne vidike, je hkrati tudi lep primer črno-belega političnega slikanja, ko nekdo opozarja na problem, pred katerim si zatiskamo oči. Govorim o dr. Matjažu Gamsu, ki je prejšnjo nedeljo nastopil v odmevni oddaji Intervju na prvem programu Televizije Slovenija.

Gams, ki znanstveno preučuje tudi demografijo, je opozoril, da Slovenci na trenutni poti kot narod izumiramo, in podal tudi nekaj rešitev, kako ta trend izumiranja lahko obrnemo, kar vključuje tudi več spoštovanja krščanskih vrednot. To pa nikakor ni po godu Levici, ki je celo v svoj program zapisala nasprotovanje v nataliteto usmerjeni družinski politiki.

Zato so našli in iz konteksta iztrgali eno izjavo iz istega intervjuja, v katerem izjavi: »Ker po mojem je tudi Hitler hotel dobro človeški civilizaciji, ampak seveda efekt je bil pa zelo negativen.« Ena prvih, ki se je obregnila ob izjavo, je bila kulturna ministrica Asta Vrečko, sledil pa je plaz zgražanja, celo medijskih člankov, češ da dr. Gams hote ali nehote promovira nacizem.

Da nikakor ne gre za promoviranje nacizma, je jasno vsakomur, ki je poslušal celotno izjavo, ki jo je podal v oddaji. Gre za to, da se ne strinja s prepričanjem Elona Muska, v katerem sicer vidi zgled, da George Soros zavestno želi civilizaciji slabo, čeprav so posledice njegovih dejanj takšne. Podobno kot tudi Hitler svojega početja ni izvajal zato, ker bi želel civilizaciji slabo, čeprav je bila seveda prav to posledica. Gams pravzaprav ravno s to izjavo pokaže, da je zmožen na svet gledati v njegovi kompleksnosti, ne skozi črno-bela očala.
Ironija je, da so najbolj glasni tisti, ki bi, če bi sneli svoja črno-bela očala, morali že zdavnaj spoznati, da ni bil za civilizacijo slab samo nacizem, ampak tudi komunizem, s simboli katerega se prav najglasnejši Gamsovi kritiki tako radi kitijo in bi nas, vsaj s svojimi dejanji, radi prav tja pripeljali.

Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni


Ironija je, da so najbolj glasni prav tisti, ki bi, če bi sneli svoja črno-bela očala, morali že zdavnaj spoznati, da ni bil za civilizacijo slab samo nacizem, ampak tudi komunizem, s simboli katerega se prav najglasnejši Gamsovi kritiki tako radi kitijo in bi nas, vsaj s svojimi dejanji, radi prav tja pripeljali.

Pot v pekel je tlakovana z lažjo in žal pogosto tudi dobrimi nameni. To oboje je bilo prisotno v nacizmu – lažna biologija in želja po ustvarjanju lepega sveta namišljene nadrase – in tudi v komunizmu – ki je temeljil na lažni sociologiji in želji po ustvarjanju utopičnega sveta brez razredov, kjer bo vsakdo imel enako. Oba sta se končala z zatiranjem in milijoni mrtvih. Tudi s cenzuro. Če temeljiš na lažeh, pač ne smeš dopustiti, da ljudje slišijo tudi drugo mnenje in si ustvarijo svojega.

In ukrepom enega totalitarizma, tistega, ki ga lahko nekaznovano poveličuješ, se počasi, a vztrajno znova bližamo, ta teden tudi s poskusom cenzure. Po kritični reakciji kulturne ministrice je namestnik direktorja TV Slovenija Vanja Vardjan iz arhiva RTV Slovenija brez vednosti odgovorne urednice umaknil posnetek oddaje Intervju z dr. Gamsom. Gre za primer cenzure na TV Slovenija, kakršne nismo videli že dolgo. Oddaja se je sicer v arhivu kasneje, po protestu urednikov, znova pojavila.

Vsako slabo dejanje še ni posledica zlobe, ampak običajno širšega konteksta.


Redkokdo kaj počne iz čiste zlobe. Dejanja s slabimi posledicami so pogosto posledica nerazumevanja, neznanja, osebnih in drugih motivov, želja, frustracij, interesov in tudi dobrih namenov. Tudi za poskuse cenzure in nesmiselne osebne diskreditacije verjetno velja, da so posledica vsaj dela zgoraj naštetih razlogov. Zato ne pravim, da je kdo od akterjev hudoben. Nočem jih tudi primerjati z ljudmi, ki so zakrivili svetovne tragedije. Pa vendar njihova dejanja, ki so jih vodili različni motivi, najverjetneje vodijo v posledice, ki so slabe za našo družbo.

Še večjo odmevnost incidentu gre verjetno pripisati tudi dejstvu, da je bil minuli teden izveden še en korak pri prevzemu RTV Slovenija – imenovanje še dveh novih članov uprave, kar pa hkrati, na frustracijo nekaterih akterjev, še vedno ne pomeni točke, ko bi bila oblast na javni televiziji že povsem v njihovih rokah.

Nabijanja dr. Gamsa na pranger zaradi izjave vzete iz konteksta tako ne gre jemati zgolj kot napada nanj kot na znanstvenika, ki govori o stvareh, ki gredo proti določeni politični narativi. Služi tudi v kontekstu boja med »dobrimi« in »slabimi« silami v javnem mediju in družbi na splošno ter slikanju družbe v črno-belih barvah. Upajmo, da posledice ne bodo preveč negativne. Ter glejmo svet v več barvah in vsaj skušajmo razumeti del njegove kompleksnosti. Potem bomo morda ugotovili, da je svet več kot le črn in bel. Pomaga tudi, če ne nasedate izjavam vzetim iz konteksta.

https://twitter.com/RRavnikar/status/1681565247407022080?s=20
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

delo, fizično, delavec
Delo
14. 9. 2024 ob 15:25