Golob bi Slovenijo naredil "socialno pravično in solidarno". A to so zanj že naredili drugi

Peter Merše
Foto: zajem slike, fotomontaža
POSLUŠAJ ČLANEK
Sestava vladne koalicije Roberta Goloba bo dokončno znana danes, prve ideje, kaj želi naslednji mandat oziroma dva početi, pa je v javnost spuščal že v minulih tednih.

Citirajoč njegove besede bo osrednji strateški fokus Slovenijo narediti za državo socialne pravičnosti in solidarnosti. Brez da se spuščamo v to, do katere mere sta pravičnost in solidarnost, ko gre za ustvarjanje in delitev ustvarjenega, kompatibilni, predpostavimo, da Golob na to gleda značilno levičarsko: torej da je solidarno tudi družbeno pravično; torej da država tistim, ki ustvarjajo in zaslužijo več, ne samo v absolutnem smislu, temveč tudi progresivno, pobere več ter prerazporedi k tistim, ki ustvarijo oziroma zaslužijo manj. Na tak način, da so razlike med njimi kar se da majhne. 

A Slovenija je ravno pri porazdeljevanju od "bogatih k revnim", če uporabimo sindikalni besednjak, pravzaprav svetovna prvakinja, kažejo praktično vsi primerljivi kazalci, z Ginijevim koeficientom na čelu. 

V članku smo zato pogledali, kaj torej, ob takšni strateški usmeritvi njegove vlade, Robertu Golobu sploh še preostane.

Danes bo znan ministrski prerez resorjev bodoče koalicije. Po prvem sestanku s predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon in koordinatorjem Levice Lukom Mescem pred dvema tednoma je najverjetnejši bodoči mandatar Robert Golob takole opisal prihodnjo smer svoje vlade:

»Zastavili smo si cilj: dva mandata že danes. Če želimo nasloviti razvojne izzive države, moramo gledati dlje kot en mandat. To je prva in ključna sprememba, ki jo uvajamo. Zavedamo se, da če želimo delati, moramo tudi ustvarjati. Usmerjeni bomo v oba pola: kako ustvarjati in kako potem pravično deliti, da bomo imeli državo socialne pravičnosti in solidarnosti.«


Kot ključni izziv torej izpostavlja ustvarjanje države socialne pravičnosti in solidarnosti, še prej pa bodo morali kaj ustvariti. Kje pa je Slovenija na teh področjih danes?

Slovenija je že danes v samem vrhu solidarnosti in socialne pravičnosti


Po Ginijevem koeficientu, ki meri dohodkovno neenakost, je Slovenija v peščici najbolj egalitarnih držav na svetu. Ginijev koeficient za Slovenijo znaša 24,6, pri čemer 0 pomeni popolno enakost, 100 pa popolno neenakost. V Evropski uniji Ginijev koeficient v povprečju znaša 30,2, svetovno povprečje je 38,8. Na področju plačne neenakosti smo Slovenci na drugem mestu med državami OECD.



Tudi tveganje revščine je v Sloveniji med najnižjimi. V Evropski uniji smo na 4. mestu z 12 % prebivalstva, medtem ko je evropsko povprečje 21 %, materialno depriviranih pa je »le« 2,6 % Slovencev, pol manj, kot je povprečje Evropske unije.

Po indeksu socialne pravičnosti je Slovenija že danes v samem vrhu. Med državami OECD zaseda 7. mesto z zavidljivo oceno 6,88. Pred nami so le nordijske države in Nizozemska, povprečje OECD je 6,09.

https://twitter.com/SaskaStumberger/status/1522173434452709376

Na šestem mestu skupaj s Švedsko in zgolj za nordijskimi državami ter Nizozemsko smo tudi po kvaliteti življenja otrok. Po medgeneracijski solidarnosti smo na lestvici The Good Ancestor na 13. mestu na svetu, izrazito »solidarno« je zastavljen tudi naš davčni sistem. Solidarno v smislu, da tisti z višjimi dohodki plačajo mnogo več davkov od tistih z nižjimi dohodki.

Slovenija je tako edina država v soseščini, ki sploh v nobeni obliki ne pozna razvojne kapice za plačevanje prispevkov za zdravstvo in socialo, izrazito progresivno je naravnano tudi pobiranje dohodnine.

V Sloveniji 7 % ljudi z najvišjimi dohodki vplača kar 47 % vse dohodnine, med teh 7 % pa štejejo tisti, ki prejemajo 1,5-kratnik povprečne bruto plače ali več. Govorimo torej o plačah, višjih od 1800 evrov neto.



Dr. Žiga Turk: je solidarno nujno tudi pravično?

Da med solidarnostjo in pravičnostjo ni nujno vedno enačaj, opozarja profesor dr. Žiga Turk:

"Od razumevanja pravičnosti v družbi je potem odvisno, katera od teh davčnih ureditev se nam zdi pravilna oz. pravična. A ta zadnja je pravična samo, če se nam zdi, da je pravično, da imajo na koncu vsi enako, in tiste, ki zaslužijo več, kaznujemo tako, da poberemo viške." (V pogovoru za Radio Ognjišče.)


Izzivi na področju obdavčitve, staranja prebivalstva in pravne varnosti


Če je Slovenija na področjih solidarnosti in socialne pravičnosti v samem vrhu, pa se večji izzivi pojavljajo na nekaterih drugih področjih. Naše plače so 8. najbolj obdavčene med državami OECD, davčni primež plače znaša 42,9 %.



Samo dejstvo, da smo edini brez razvojne kapice v soseščini, pomeni, da je strošek dela v Sloveniji med najvišjimi ob enaki neto plači, še posebej za plače nad povprečjem. Slovenija je zato vse manj konkurenčna. Duši nas tudi birokracija in težave s sodno varnostjo. Na lestvici po enostavnosti poslovanja zasedamo šele 37. mesto, pred nami pa so Gruzija, Litva, Makedonija, Estonija, Latvija, Nemčija, Španija, Azerbajdžan in druge.

Po indeksu vladavine prava zasedamo 29. mesto na svetu oz. nezavidljivo 22. od 31 mest v regiji. Z izjemo Madžarske in Balkana se od nas slabše odreže še Romunija. Na težave v zvezi s tem resno opozarjajo tudi slovenski gospodarstveniki, med drugim predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak v intervjuju za Domovino.

Resen izziv je tudi staranje prebivalstva. Do leta 2050 se bo Slovenija po projekcijah znašla na 4. mestu kot najbolj postarana družba. Število odvisnih starejših na 100 delovno aktivnih prebivalcev bo znašalo 93. Višji kot pri nas bo le na Japonskem (127), v Grčiji (107) in v Italiji (97).

KOMENTAR: Peter Merše
Zavestno postavljajo že dosežen cilj ali sploh ne vedo, kaj delajo?
Da je Robert Golob precej politično neizkušen, pove že prvi del njegove izjave. Vladati želi dva mandata, kar bo prva in ključna sprememba, ki jo uvaja. Ali ne ve, da mandat vsaka štiri leta ali prej postavljajo volivci, ali pa je sprememba, ki jo uvaja, odprava demokracije, ki naj bi z njim tako vehementno zmagala? Ta lapsus pa ni edini, ki kaže ali na pokvarjenost ali na popolno neizkušenost. Sodeč po relevantnih mednarodnih primerjavah si je vlada zadala cilj, ki je bolj ali manj že dosežen. Napredovanje na področjih, kjer smo »v vrhu«, do samega vrha pa ne bo mogoče brez reform in rešitev, o katerih pa ni bilo ne pri predstavitvi ciljev ne v predvolilni kampanji ne duha ne sluha. Je napoved cilja, ki je že dosežen, namenjena temu, da se bodo čez štiri leta lahko pohvalili, da so izpolnili obljube, čeprav ne bodo nič naredili? Resne probleme Slovenija ima. To so staranje prebivalstva, nekonkurenčnost, pravosodje in visoke obdavčitve, ki iz Slovenije odganjajo najboljše. Kaj nam pomaga prisilna solidarnost, če zaradi nje podjetni in sposobni ljudje, tisti, ki dejansko generirajo to solidarnost, tu ne želijo živeti. Dr. Robert Golob, če bo vaša vlada naslovila resne probleme, ki jih Slovenija ima, potem boste brez težav dobili še en mandat, demokratično. Glede na prve napovedi pa upam, da si drugega mandata ne boste skušali vzeti z odpravo demokracije.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kjer v Donavo Sava se bistra izlije …
  • 30. 09. 2024
Romana Tomc
Romana Tomc: »Pravo rušenje Marte Kos se dogaja v ozadju medijskega pompa«
  • 02. 10. 2024
Polona Gams Brulc
dr. Polona Gams Brulc: V Sloveniji je propaganda proti zdravnikom ter drugim intelektualcem
  • 03. 10. 2024