Golob proti Golobu oziroma poslednja bitka za pitno vodo

Zoran Janković je pritiske na uradnike ljubljanske upravne enote, da mu izdajo gradbeno dovoljenje za zadnjih 130 metrov kanala C0, prepustil vojski svojih odvetnikov, a ta pravih argumentov nima. V zraku sta kar dve zahtevi nevladne organizacije Alpe-Adria-Green, da se farsa na Linhartovi 13 ustavi. Ker gre za integralni postopek, bi o dovoljenju moralo odločati ministrstvo. Ker pa MOL ni lastnik zemljišča, sploh ne sme graditi na tuji parceli. Medtem vlada Roberta Goloba tepta vse obljube, ki jih je dala volivcem. Danes razkrivamo, kako je mimo stroke naredila še en korak proti svojemu končnemu cilju: dovoliti Jankoviću, da svoj »drekovod«, ki bo ogrozil pitno vodo za 400.000 ljudi, dokonča brez ene(!) samcate okoljevarstvene študije.

Kot so obljubili, so protestniki proti zloglasnemu kanalizacijskemu kanalu C0 in zagovorniki pravice do čiste pitne vode v sredo, 4. decembra, tudi dejansko prišli pred sedež Upravne enote Ljubljana na Linhartovi 13 za Bežigradom in povsem zapolnili razpravno dvorano, v kateri je potekala prva ustna obravnava posameznikov, ki so jim priznali pravico stranske udeležbe v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za zadnjih 130 metrov kanalizacije, ki kljub drugačnim napovedim še ni zgrajena in jo poskuša ljubljanski župan Zoran Janković speljati čez zemljišče pred Stožicami, ki si ga lasti več deset solastnikov, med njimi družina Jernejc, ki Mestni občini Ljubljana parcele za izgradnjo »drekovoda« nikakor ne želi odstopiti. Pred upravno enoto se je že ob pol devetih zbralo več kot 300 ljudi, po navedbah organizatorja protesta, ljubljanskega opozicijskega mestnega svetnika Aleša Primca pa so želeli spodbuditi uradnike, ki bodo odločali o gradbenem dovoljenju, da pritiskom ljubljanskega župana ne podležejo.

V rokah treh uradnikov

Spomnimo: MOL je desetletje zahteve za gradbeno dovoljenje za kanal C0 ves čas vlagal po koščkih (po posameznih delih) in s tem spretno krmaril skozi pravne luknje v morju birokratskih predpisov. Posamezne dele cevi so prijavljali kot »manjše gradnje«, za katere ni bilo treba izdelati celostne študije presoje vplivov na okolje, ki bi jo MOL seveda moral narediti, če bi zahtevo za gradbeno dovoljenje vložil za projekt kot celoto. O usodi čiste pitne vode za več kot 400.000 ljudi bodo odločali uradniki Špela Knez, Maja Žiher in Marko Grujičić, ki imajo v tem postopku po mnenju protestnikov tudi nalogo, da varujejo javni interes, zato se jim zdi nesprejemljivo, da bi na podlagi pritiskov Zorana Jankovića izdali gradbeno dovoljenje. S tem bi namreč MOL dobil prosto pot do dokončanja več kot 110 milijonov evrov vrednega infrastrukturnega projekta, za katerega so pridobili skoraj 70 milijonov evrov evropskih sredstev, čeprav zaradi poteka čez zbiralnik pitne vode v Klečah – pitna voda pa je del kritične infrastrukture – eklatantno krši tudi evropske predpise.

O usodi čiste pitne vode za več kot 400.000 ljudi bodo odločali uradniki Špela Knez, Maja Žiher in Marko Grujičić, ki imajo v tem postopku po mnenju protestnikov tudi nalogo, da varujejo javni interes.

Da je pritisk MOL na upravno enoto hud, je po mnenju organizatorja protestov Aleša Primca, pa tudi lastnikov zemljišč in predstavnikov nevladne organizacije Alpe-Adria-Green razvidno že iz golega dejstva, da so uradniki sploh sklicali ustno obravnavo, ki je po mnenju nasprotnikov ne bi smelo biti in je kot taka razpisana nezakonito. »Uradniki morajo slediti zakonom in ne ukazom Zorana Jankovića. Ker so pritiski hudi, je pomembno, da jih z množično udeležbo na shodu pred upravno enoto spodbudimo, da naj delujejo v skladu z zakonom ter ne izdajo nevarnega in nezakonitega gradbenega dovoljenja,« je novinarjem – mikrofoni Nove24TV so spet samevali v odsotnosti večjih medijskih hiš – povedal Primc.

Ker je bilo v razpravni dvorani samo 90 prostih mest, je več kot tri četrtine protestnikov ostalo pred vrati. Kot je poudaril okoljski aktivist in sodelavec parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju nepravilnosti pri gradnji kanala C0, Blaž Babič, se je med razpravo izkazalo, da so zakoni na strani zagovornikov pitne vode, medtem ko je Zoran Janković pravno bitko spet prepustil svoji odvetniški ekipi na čelu z Alešem Rojsom, Robertom Prelesnikom in partnerji. Stranski udeleženci so uradnike opozorili, da parcele na območju Stožic v osnovi sploh niso urejene, prav tako ne zemljiške kopije, medtem ko je predstavitev investitorja, Mestne občine Ljubljana, potekala brez ene same skice projekta C0.

Zakon na strani protestnikov

Upravna enota je doslej zavračala stranske udeležence tudi z argumentacijo, da niso izkazali nevarnosti onesnaženja z dovoljšno verjetnostjo. Na obravnavi so zato posamezniki predvajali tudi posnetek nekaterih pričanj z zaslišanj na prej omenjeni preiskovalni komisiji, med drugim prof. dr. Metode Dodič Fikfak, direktorice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, ki je opozorila, da če bo kanal kdaj v uporabi, zastrupitev pitne vode ni vprašanje verjetnosti, temveč zgolj vprašanje časa. Predvajan je bil tudi posnetek pričanja nekdanjega ministra MOP Simona Zajca pred isto komisijo o tem, da je treba pri izdaji zadnjega gradbenega dovoljenja obravnavati celoto projekta kanala C0. Sicer pa so udeleženci razprave ponovno opozorili, da bi morala obravnava na UE Ljubljana v resnici potekati na Ministrstvu za naravne vire in prostor, saj gre za postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja. Ker pa je bilo snemanje javne razprave prepovedano (ekipa Nove24TV v dvorano ni smela s kamero), je bila z vidika seznanitve javnosti znova storjena velika škoda, so prepričani naši sogovorniki.

Končne odločitve še ni pričakovati kmalu, saj je udeležencev v postopku veliko, investitor (MOL) pa ima še veliko odprtih in nepojasnjenih vprašanj, prav tako pa mora upravna enota odločiti o še več deset zahtevah za stransko udeležbo v postopku pridobivanja omenjenega gradbenega dovoljenja, s čimer nasprotniki kanala C0 »zaustavljajo« proces. Naslednja javna obravnava je tako razpisana po novem letu, 6. januarja 2025.

Snemanje javne razprave je bilo prepovedano (ekipa Nove24TV v dvorano ni smela s kamero), zato je bila z vidika seznanitve javnosti storjena velika škoda. Naslednja javna obravnava je razpisana po novem letu, 6. januarja 2025.

Odločati bi moralo ministrstvo

Nevladna organizacija Alpe-Adria-Green sicer še vedno upa, da se postopek na bežigrajski upravni enoti ne bo nadaljeval. Preko odvetnika Klemna Goloba so namreč takoj ob razpisu prve glavne obravnave naslovili zahtevo za prenos pristojnosti: od UE Ljubljana so zahtevali, da se nemudoma izreče za nepristojno in zadevo odstopi stvarno pristojnemu organu, in sicer Ministrstvu za naravne vire in prostor. Zahtevo so obrazložili s pojasnilom, da gre v predmetni zadevi za t. i. kumulativni poseg v okolje, zaradi česar je treba voditi integralni postopek. »Kumulativni poseg v okolje je poseg v okolje, ki je sestavljen iz dveh ali več posegov v okolje iste vrste, ki so med seboj funkcionalno in ekonomsko povezani,« piše v zahtevi. Takšni posegi v okolje so funkcionalno povezani, če se meje posegov v okolje dotikajo, prekrivajo ali so v neposredni bližini drugega zaokroženega urbanističnega projekta. Alpe-Adria-Green trdi, da je treba upoštevati celoten projekt izgradnje kanala C0 – torej že zgrajeni kanal C0 in nameravani poseg, ki ni predviden z nobenim zakonskim oz. podzakonskim predpisom, prav tako pa trasa nameravanega posega ni več enaka tisti trasi, za katero je Janković gradbena dovoljenja ob odločitvi ARSO, da to ni potrebno, v letih 2015 in 2016 pridobil brez okoljevarstvenega soglasja oz. študije presoje vplivov na okolje.

Opozorili so še, da je trasa nameravanega posega na območju s strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO IIA, območje nameravanega posega pa je deloma tudi tik ob najožjem VVO z oznako VVO I, torej z najstrožjim vodovarstvenim režimom, znotraj katerega so območja zajetij. »Nameravani poseg v primeru nastanka izrednih razmer – netesnosti cevovoda, ki lahko nastopi npr. zaradi napake v materialu, prezrte napake v izvedbi, dotrajanosti materiala po večletni uporabi, preloma ali pretrganja cevi zaradi potresa, večjih poplav in suš oziroma vse pogostejših možnih ekstremnih vremenskih dogodkov – povečuje tveganje, da za območje Ljubljane ne bo mogoče zagotavljati varne oskrbe prebivalstva z zdravstveno ustrezno pitno vodo v zadostnih količinah,« opozarja nevladna organizacija v svoji zahtevi.

Spomnimo, da je na to pristojno ministrstvo in druge državne institucije v javnem pismu opozorilo že več kot sto zdravnikov UKC Ljubljana, a so bili preslišani. Nihče, ne osrednji mediji ne v času desnih vlad za okolje izjemno zaskrbljeni predstavniki Inštituta 8. marec, se ni zganil niti ob napovedi vodje toksikološkega oddelka na UKC Ljubljana prof. dr. Mirana Brvarja, da bodo fekalije iz odpadnih voda slejkoprej našle svojo pot v podtalnico, saj stoodstotno neprepustnih cevi ni.

Dejstvo, da zahodni del mestne občine Ljubljana in torej tudi obstoječi kanalizacijski sistem leži na vodovarstvenem območju, na kar se sicer izgovarja Zoran Janković, po mnenju predstavnikov Alpe-Adria-Green ne more predstavljati razloga za izključitev pomembnih vplivov nameravanega posega na okolje. Tudi navedba, da bo cevovod izdelan v skladu z veljavnimi standardi, dodatna betonska kineta pa naj bi predstavljala dodatno, strokovno utemeljeno zaščito pred onesnaženjem podzemne vode, ki se uporablja kot vir pitne vode, ne daje zagotovila, da izvedba in obratovanje nameravanega posega ne bosta imela pomembnih vplivov na okolje.

Kršijo tudi gradbeni zakon

Naj spomnimo, da smo v Domovini že poročali, da Alpe-Adria-Green zaustavitev postopka na upravni enoti v ločeni zadevi zahteva tudi zaradi dejstva, da občina sploh ni lastnica zemljišča, čez katerega želi speljati zadnjih 130 metrov kanalizacijske cevi, kar je po njihovem mnenju v nasprotju s 5. točko 54. člena Gradbenega zakona (GZ), ki določa, da upravni organ izda gradbeno dovoljenje, če je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je predvidena gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili. V predmetni zadevi pa investitor (MOL) na nepremičnini nima ne pravice graditi niti nima nikakršnih dokazil iz 3. točke 46. člena GZ-1. Jankovićev pritisk na uradnike upravne enote je torej tako hud, da so razpisali obravnavo za morebitno izdajo gradbenega dovoljenja kljub dejstvu, da se nobeno procesno dejanje sploh ne bi smelo izvajati. Če bi hotel MOL graditi na tuji nepremičnini, bi moral prejeti in izkazati stoodstotno soglasje oz. dovoljenje vseh solastnikov nepremičnine, česar pa Janković nima in bržkone nikoli ne bo imel. Takšno stališče je sicer v drugi zadevi že podala vodja sektorja na UE Ljubljana Maja Žiher. A zaradi hudih pritiskov s strani MOL naj bi upravna enota po naših informacijah to zahtevo neupravičeno zavrnila, zato bodo morali borci za zaščito pitne vode v nov sodni boj – na upravno sodišče.

Golob proti Golobu

O sprenevedanju največje vladne stranke in njenega predsednika vlade, ki sta pred volitvami napovedovala, da bosta spoštovala veljavno slovensko zakonodajo, ščitila naravo in malega človeka ter odločanje o strokovnih zadevah, ki se tičejo ljudi, prepustila stroki, smo v Domovini že pisali. Danes razkrivamo, kako se vlada Roberta Goloba na vse pretekle obljube in na zaupanje ljudi požvižga ter kako je nedavno posmehljivo poteptala stroko in Zoranu Jankoviću dala zeleno luč, da zažene svoj »drekovod« (ko mu seveda uspe izsiliti manjkajoče gradbeno dovoljenje). Poročali smo, da je Alpe-Adria-Green vložila tožbo proti sklepu državne sekretarke Tine Sršen decembra lani (bila je brez pooblastil, nezakonitost je ugotovila tudi inšpekcija, ki pa sama ne more ukrepati), s katerim je spremenila odločitev okoljskega ministrstva iz obdobja Andreja Vizjaka leta 2020, da mora MOL za kanalizacijsko cev s kineto najprej izdelati študijo presoje vplivov na okolje. Sršenova je odločila, da MOL tega ne potrebuje, češ da je tako odločil že ARSO v letih 2015 in 2016, ko je MOL vlagal gradbena dovoljenja po koščkih. Na odločitev upravnega sodišča Alpe-Adria-Green še čaka. Vlada Roberta Goloba pa hkrati dela vse, da bi sklepa iz let 2015 in 2016, da Janković niti za en košček »drekovoda« ne potrebuje naravovarstvenega soglasja, ostala veljavna.

Vlada Roberta Goloba pa hkrati dela vse, da bi sklepa iz let 2015 in 2016, da Janković niti za en košček »drekovoda« ne potrebuje naravovarstvenega soglasja, ostala veljavna.

Odvetnik Klemen Golob se ju namreč že dve leti trudi »spraviti s sveta«. Zastopa lastnico zemljišča na trasi kanala, ki se je pritožila na omenjena sklepa iz let 2015 in 2016, a so jo na ministrstvu vztrajno zavračali, da ne izkazuje pravnega interesa za takšno pritožbo. A vztrajni Golob je na vrhovnem sodišču leta 2022 dosegel, da so vrhovni sodniki od ministrstva (MOPE) zahtevali, naj o pritožbi lastnice zemljišča odloči, saj takšen interes ima. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v kvoti Svobode jo je kljub odločitvi vrhovnega sodišča znova zavrnilo, češ da nima pravnega interesa, zato se je moral Golob pritožiti na upravno sodišče, ki je zato naložilo Vladi Republike Slovenije, da o tem odloči. Vlada Roberta Goloba je, kot je razvidno iz odločbe, ki smo jo prejeli, o tem odločila na svoji 124. redni seji 10. oktobra letos – in pritožbo dokončno zavrnila. V obrazložitvi, pod katero se je podpisala generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl, so si sodbo vrhovnega sodišča tolmačili, češ da je sodišče tožnici samo abstraktno priznalo pravico do pritožbe. Tožnico pa so Golobovi nato zavrnili z argumentom, da v času, ko je ARSO odločal o presoji vplivov na okolje, torej v letih 2015 in 2016, še ni bila pravnomočna lastnica svojega zemljišča, temveč le dedič. »Pritožnica je postala solastnica zemljišča v Ježici šele 21. februarja 2018, to je več kot dve leti po izdaji in pravnomočnosti sklepa ARSO 2016.« Vlada je tako ugotovila, »da pritožnica z naknadno pridobitvijo lastništva na zemljišču v Ježici ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep ARSO iz leta 2016«.

Na vsebinsko odločitev vlade Roberta Goloba se bo zdaj odvetnik lastnice zemljišča Klemen Golob še lahko pritožil, a je v nebo vpijoče dejstvo, da dela Svoboda vse, kar je v njeni moči, da umakne vse ovire, ki so še na poti Zoranu Jankoviću. »Na sodišču in na odprtem morju ste v božjih rokah,« pravi star nemški pregovor. In v Svobodi se jih očitno vse več zateka k Bogu.

Tožnico so Golobovi zavrnili z argumentom, da v času, ko je ARSO odločal o presoji vplivov na okolje, torej v letih 2015 in 2016, še ni bila pravnomočna lastnica svojega zemljišča, temveč le dedič.

(D178: 20-23)