Golobova vlada bi uvedla obvezno »štempljanje«, podjetniki se držijo za glavo: to so preživete metode

Osnovna foto: oto: Bors Slana/STA, manjši foto: gzs.si Domovina.je
POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrstvo za delo, ki ga do spremembe Zakona o vladi vodi minister Luka Mesec, je po pisanju Financ pripravilo spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-1).

Spremembe med drugim na novo opredeljujejo pojem delavca in predvideva podrobnejše vodenje evidenc o izrabi delovnega časa. Prav slednje pa je dvignilo veliko prahu na strani delodajalcev, saj so prepričani da ta ukrep slovenska podjetja pošilja korak nazaj v razvoju in nas spet vleče v socializem.

Za mnenje glede zaostrovanja obveznega nadzora nad delovnim časom smo se obrnili na dva izjemno uspešna slovenska podjetnika, direktorja trboveljskega Dewesofta, dr. Jureta Kneza in ajdovske Bie Separations, dr. Aleša Štrancarja.

Medtem ko je sedaj delodajalec za vsakega zaposlenega vodili evidenco tako, da obkljuka navzočnost delavca na delovnem mestu in da je opravil osem ur dela na dan, bo po novem kot kaže potrebno vpisovati tudi podatek o času prihoda delavca na delo in odhoda delavca z dela, obsegu izrabe odmora med delovnim časom in podobno. Vse to pa bo obvezno v elektronski obliki, pri čemer se bodo morali beležiti tudi vsi morebitni posegi v evidenco.

Predlog zakona dopolnjuje tudi definicijo delavca. Kot delavec se bo tako štel vsak, ki dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in tudi vsak, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali večinoma uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. V to kategorijo padejo denimo tudi študenti.

Ministrstvo sicer še do konca avgusta sprejema pripombe in predloge k zakonu, potem pa mora predlog zakona potrditi še vlada pred obravnavo v državnem zboru.

Od ene evidence do evidentiranja vsega kar počne delavec


Med cilji zakona naj bi bilo predvsem urediti razmere v gradbeništvu in gostinstvu, a spremembe bi dodatno obremenile tista podjetja, ki zdaj nimajo vzpostavljenih sistemov za evidentiranje delovnega časa. Največ negodovanja je predvsem zaradi novih oblik dela, na primer hibridnega dela ali dela od doma, tudi urejanja osebnih opravkov med delovnim časom in podobno. Večini delodajalcev je namreč pomembno predvsem to, da je delo opravljeno, in ne koliko časa delavec prebije v službi.

Da bi lahko inšpektorji učinkovitejše nadzirali spoštovanje zakonodaje, zakon predlaga, da se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo tudi:

  • čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela;

  • izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom;

  • opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela (zlasti nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa);

  • opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času;

  • tekoči seštevek ur v tednu, mesecu in letu 


Predlog zakona zahteva tudi obvezno vodenje evidence v elektronski obliki, da bi zagotovili »boljšo verodostojnost te evidence, hkrati pa bo ta predstavljala podlago za učinkovitejši inšpekcijski nadzor«. Hkrati se bodo morali beležiti vsi posegi v evidenco, tako da naknadna sprememba podatka vsebuje tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe.

Delodajalec bo moral delavcu zagotavljati vpogled v podatke iz evidence, prav tako pa ga bo moral pisno obvestiti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za prejšnji mesec do konca plačilnega dne. Torej bo po novem treba poleg pisne plačilne liste izdati tudi obvestilo, v katerem bodo navedeni podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. 

Z globo od 1.500 do 20 tisoč evrov bo kaznovan vsak delodajalec, ki ne vodi, hrani ali ne posodablja evidenc in delavca pisno ne obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa. Za manjše delodajalce je predvidena globa od 300 do osem tisoč evrov, delodajalce posameznike pa od 150 do 1.200 evrov.

Dr. Jure Knez: "Merjenje ur je preteklost, predlog zakona pa velik korak nazaj v razvoju podjetniške miselnosti"

Gospodarstveniki: Korak nazaj v razvoju, ki bo obremenil podjetja


V knjigi Akrobati dr. Jure Knez predstavlja povsem drugačno logiko pogleda na podjetništvo in življenje od Meščevih in Golobovih idej o "štemplanju" Foto: petraskarja.com


Za mnenje glede načrtovanih sprememb smo se obrnili na nekatere sindikalne centrale, pa tudi na uspešne samovznikle podjetnike. Direktor trboveljskega Dewesofta in bivši predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez je predlog zakona za Domovino komentiral takole:

"V današnjem času je za podjetje najpomembnejša produktivnost, inovativnost in dodana vrednost. V našem podjetju v razvoju že dolgo več ne merimo ur, temveč opravljeno delo. Podobne principe bomo uveljavili tudi v drugih oddelkih, po uspešnosti pa sodelavce tudi nagrajujemo. Merjenje ur je preteklost, predlog zakona pa velik korak nazaj v razvoju podjetniške miselnosti, ki bo ne samo obremenil podjetja, temveč jih tudi potisnil korak nazaj v razmišljanju in omejil svobodo sodelavcev pri ustvarjanju."

Še precej ostrejši je bil direktor vipavske Bia Separations dr. Aleš Štrancar, ki je uvodoma dejal, da si takšne bedaste ideje ne zaslužijo pametnega komentarja.

Dr. Aleš Štrancar se ob idejah o "obveznem štemplanju" zgolj sarkastično nasmiha Foto: Tomo Strle


“Sedaj je svoboda in v imenu svobode bomo kmalu morali voditi tudi evidence o tem kolikokrat gremo na WC, koliko časa smo na WC-ju in koliko vode porabimo za umivanje rok po veliki potrebi, in koliko po mali.

S tem bomo bistveno povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva in prisilili vse države na svetu, razen mogoče Kube in S. Koreje, da nam sledijo. S tem ukrepom bomo omogočili bistveno višje plače zaposlenim ter bistveno zmanjšali brezposelnost, saj bo za izvajanje teh ukrepov potrebna več milijonska vojska ovaduhov.

Še posebno bodo nad temi ukrepi navdušeni slovenski tajkuni in oligarhi, ki bodo s tem ukrepom podvojili svojo storilnost, še posebno v gradbenem sektorju. Slovenski parlament in vlada bosta pred dokončnim sprejetjem tega zakona ukrepe poskusno izvajala tri mesece in po potrebi dodala še ukrepe nadzora uporabe opojnih substanc. Nadzor nad tem poskusom bodo izvajali bivši predsedniki države,” je podjetnik in znanstvenik dejal za Domovino.

Z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter Konfederacije sindikatov javnega sektorja na naša poizvedovanja, kaj si o namenih Golobove vlade mislijo, niso odgovorili, odgovora do objave članka nismo prejeli tudi od Združenja delodajalcev Slovenije.






Oglas: Naročite knjigo Akrobati
Znanja, misli izkušnje dr. Jureta Kneza, uspešnega podjetnika in družinskega človeka, najdete zbrane v knjigi Akrobati. Nujno branje za vsakega, ki razmišlja o podjetniški poti, ali pa je že na njej in se želi učiti od najboljših.

Na voljo v trgovini Iskreni.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike