Gospodarstvo poziva k ukrepanju na področjih energetske, prehranske in kibernetske varnosti

Obrambna, energetska, prehranska, kibernetska in surovinsko-materialna varnost so ključni temelji suverenosti države – tudi Slovenije – in s tem tudi temelji gospodarske varnosti in ekonomske suverenosti. Brez neodvisnosti in obvladovanja lastnih virov ni mogoče zagotoviti suverenosti, se je strinjalo preko 450 udeležencev 19. Vrha slovenskega gospodarstva. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ministrici Tanji Fajon predala Deklaracijo 19. Vrha slovenskega gospodarstva, ki jo bodo v četrtek poslali tudi na vlado.

Med nujnimi ukrepi, ki bi lahko dvignili konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije, so med drugim izpostavili sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki postopoma zmanjšujejo uvozno odvisnost, prenovo Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030, izdelavo optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ter strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije, uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

Letošnji Vrh je potekal pod sloganom 'Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj – ukrepajmo zdaj'

“V Sloveniji potrebujemo stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje,” je bil uvodoma jasen predsednik GZS Tibor Šimonka. V tem kontekstu je tudi izpostavil, da je sedaj čas za konkretne in hitre ukrepe za dvig konkurenčnosti, predvsem v obdobju vojn, omejevanja trgovanja s surovinami, energijo in hrano ter trgovinskih ukrepov, ki postajajo orodje za doseganje strateških ciljev velesil. Šimonka je še dodal, da smo v Evropi dobesedno zanikali realnost okoli nas. »Mario Draghi nam je s poročilom o nekonkurenčnosti in zaostajanju evropskega gospodarstva nalil čistega vina: Če ne bomo ukrepali takoj, se pod vprašaj postavlja celo obstoj Evrope,« je opozoril in hkrati kot spodbudni označil Antwerpensko deklaracijo o ohranjanju industrije in nov evropski dogovor voditeljev držav in vlad v Budimpešti o konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Ob tem je konkretne ukrepe za večjo gospodarsko varnost Slovenije označil kot nujne.

Udeležence je nagovoril tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je dejal, da bo v bodoče morala Evropa še več staviti na lastno znanje – le tako bo lahko globalno konkurenčna. Če smo se doslej soočali s krizami, ki so prihajale od zunaj, se danes s krizo, ki prihaja od znotraj EU. »Zaradi politik drugih držav, ki so v slabšem položaju kot Slovenija, je tudi Slovenija izpostavljena zmanjšanju naročil. Naloga vlade je, da to prepozna in naslovi,« je ocenil. Med ukrepi je izpostavil pripravo trajne sheme skrajšanega delovnega časa, ki naj bi začel veljati čim prej naslednje leto, ter ukrep beleženja delovnega časa, kjer naj bi bil v začetku decembra dosežen kompromis med socialnimi partnerji. Dotaknil se je tudi področja energetske varnosti, s katero se po njegovih besedah vlada intenzivno ukvarja. Poudaril je, da je Slovenija s podpisom sporazumov z Alžirijo in Azerbajdžanoma postala energetsko neodvisna od enega samega dobavitelja plina. Glede novega sistema omrežnin pa je dejal, da je bila vpeljava uvedena preveč naivno, za gospodarstvo ni mogoče uvesti regulacije cen kot za gospodinjstva. Napovedal je oblikovanje delovne skupine, sestavljene iz GZS in MOPE, ki bo vzpostavila sistem nadzora, ali tarifni sistem uveljavlja načelo pravičnosti in je sorazmeren. Na osnovi analize bo po njegovi napovedi mogoče s prihodnjim letom preučiti možnost, da se preko posebnega zakona poseže v 'uteži' nove metodologije obračuna omrežnin.

Če smo se doslej soočali s krizami, ki so prihajale od zunaj, se danes s krizo, ki prihaja od znotraj EU.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob koncu povzela deset konkretnih sklopov ukrepov, oblikovanih na podlagi razprave in z izvedbo katerih želimo prispevati k večji konkurenčnosti in gospodarski varnosti Slovenije. Ukrepe, zapisane v obliki »Deklaracije 19. Vrha slovenskega gospodarstva« je »v duhu sodelovanja in v iskreni želji, da skupaj naredimo nekaj dobrega za Slovenijo, naše gospodarstvo, zaposlene in naše družine ter prihodnje generacije s pozivom: 'Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj. Ukrepajmo skupaj zdaj!'« predala v roke podpredsednici vlade in ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon. V četrtek bo deklaracija pisno poslana v kabinet Vlade RS s prošnjo, da vlada v mesecu dni odgovori s konkretnimi aktivnostmi, časovnico priprav in odgovornimi institucijami. »V januarju želimo izvesti prva delovna srečanja s pristojnimi ministri, kjer bi začrtali izvedbo predlaganih ukrepov,« je dejala Nahtigal.