Grki hočejo nazaj svoje otoke. Vlada načrtuje plavajočo oviro za migrante
POSLUŠAJ ČLANEK
Grško ministrstvo za obrambo je po poročanju portala Euractiv včeraj objavilo načrt za namestitev 2,7 km dolge plavajoče pomorske ovire, s
katerimi želi konservativna vlada premierja Kiriakosa Micotakisa zajeziti dotok ilegalnih migrantov iz Turčije.
Grčija se kot vstopna država EU že od leta 2014 sooča s stalnim pritiskom ilegalnih migrantov, ki preko morja prihajajo iz Turčije. V preteklosti se je govorilo o neznosnih razmerah na celini, trenutno pa so najbolj na udaru otoki.
Embed from Getty Images
Po podatkih Združenih narodov se trenutno v Grčiji zadržuje okoli 96.500 migrantov, ki so večinoma nastanjeni v taboriščih. Tam vladata prenaseljenost in nasilje, ki vse bolj eskalira tudi izven taborišč. Na otokih Samos, Lesbos, Kios, Kos and Leros, ki so glavne točke za prihod preko morja, živi preko 40.000 prišlekov (kar 40 % je Afganistancev), in razmere za življenje postajajo nevzdržne, saj migranti uradno otokov ne smejo zapustiti, ideja o sobivanju z domačini pa se je izkazala za utopično.
V zadnjih dneh smo tako priča ogorčenim protestom in stavkam Grkov, ki pravijo: "Nazaj hočemo svoje otoke, nazaj hočemo svoje življenje!". Vlada je sicer že konec prejšnjega leta napovedala zaprtje otoških taborišč, vključno z zloglasno Moiro na Lesbosu, ki je skoraj desetkrat prenaseljena, a do tega še ni prišlo. Na celino so prepeljali le dobrih 10.000 migrantov.
Oblasti so se tudi zavezale, da bodo jih do konca leta 2020 10.000 vrnile v Turčijo. Trenutno jih vračajo po okoli 30 na dan, a po drugi strani jih po podatkih ZN vsak dan prispe 115. Letos jih je skupno prišlo že 3.445. Oblasti in ljudje se strinjajo, da je število migrantov doseglo limit, in da de potrebno ukrepanje.
Zdajšnja konservativna vlada za zaščito svojih državljanov kaže nekoliko več volje od Ciprasove. Po novi zakonodaji v nobenem taborišču ne bo smelo bivati več kot 5.000 oseb, zato novih prišlekov vojska ne sprejema, pač pa jih s silo odganja, kar so nekateri obsodili. Omejili bodo tudi dejavnosti nevladnih organizacij.
Pred časom je Micotakis bruseljskim uradnikom dejal, da migrantska problematika presega okvire grško-turških odnosov, in da bo potrebno sodelovanje celotne EU. Ta je v Grčiji sicer prisotna s silami za nadzor meja Frontex, ki opravljajo naloge obalne straže, a jih je za učinkovito zajezitev migrantskega toka občutno premalo.
Stanje dodatno otežuje Turčija. Na njenem ozemlju se zadržuje okoli 3,6 milijona migrantov in tudi dejanskih beguncev, ki jih nenehno uporablja kot vzvod za črpanje denarja o EU. Ta je Turčiji od leta 2016 za urejanje migrantske problematike namenila skupno že šest milijard evrov, mnogi strokovnjaki pa Turkom očitajo nenamensko porabo sredstev.
Grčija seveda ni edina država pod migrantskim pritiskom. Poleg nje sta najbolj obremenjeni še Italija in Španija, preko katerih vstopajo afriški prebežniki. V obeh državah so ilegalni prehodi meje v preteklih letih upadli, posebno v Italiji, potem ko je leta 2018 mesto ministra za notranje zadeve zasedel Matteo Salvini.
Leta 2017 je v državo ilegalno vstopilo 119.369 prebežnikov, leta 2018 so zabeležili kar 80 % upad. Lansko leto jih je bilo še za polovico manj, le 11.471. Letos je ilegalnih prihodov v Italijo spet več, saj jih je bilo do danes zabeleženih že 1.465. Ravno danes so se 403 migranti izkrcali v Tarantu na jugu celine. Glede usmeritev trenutne italijanske vlade, ki je tovrstnemu priseljevanju naklonjena, lahko pričakujemo enormno rast.
Grčija predstavlja začetek Balkanske poti, ki vodi na Zahod tudi preko Slovenije. Zato tamkajšnje razmere neposredno vplivajo na stanje pri nas. Po zaprtju taborišča Vučjak naj bi se število migrantov v BiH zmanjšalo in razmere umirile, po uradnih podatkih jih je tam okoli 5.500. Toliko je registriranih, realnega števila ne ve nihče. V lanskem letu pa so v BiH zaradi tihotapstva obsodili 57 oseb, tudi tuje državljane.
Število migrantov pa se povečuje v Srbiji, kjer je bilo konec prejšnjega leta registriranih okoli 5.800 oseb. Lansko leto se je število ilegalnih vstopov v Srbijo skoraj podvojilo glede na leto prej; zaznanih jih je bilo okoli 30.000. Podvojilo se je tudi število poskusov vstopa na Madžarsko, kjer so jih našteli okoli 16.000. V tem oziru so danes madžarske oblasti odobrile povečanje števila vojakov na južni meji.
Tudi v Sloveniji se je število prestreženih ilegalnih prehodov meje v lanskem letu močno povečalo, in sicer za 70 % glede na leto prej, kar znaša nad 14.000 primerov. To število je v skladu s stanjem na Balkanu. 10.642 so jih naši policisti vrnili hrvaškim, od tujih varnostnih organov pa smo jih prejeli 597.
Koliko ilegalnih migrantov se je policiji uspelo izogniti ni znano. Po ocenah strokovnjakov jih naše obmejne kontrole prestrežejo okrog polovico.
katerimi želi konservativna vlada premierja Kiriakosa Micotakisa zajeziti dotok ilegalnih migrantov iz Turčije.
Grčija se kot vstopna država EU že od leta 2014 sooča s stalnim pritiskom ilegalnih migrantov, ki preko morja prihajajo iz Turčije. V preteklosti se je govorilo o neznosnih razmerah na celini, trenutno pa so najbolj na udaru otoki.
Embed from Getty Images
Po podatkih Združenih narodov se trenutno v Grčiji zadržuje okoli 96.500 migrantov, ki so večinoma nastanjeni v taboriščih. Tam vladata prenaseljenost in nasilje, ki vse bolj eskalira tudi izven taborišč. Na otokih Samos, Lesbos, Kios, Kos and Leros, ki so glavne točke za prihod preko morja, živi preko 40.000 prišlekov (kar 40 % je Afganistancev), in razmere za življenje postajajo nevzdržne, saj migranti uradno otokov ne smejo zapustiti, ideja o sobivanju z domačini pa se je izkazala za utopično.
Grkom je prekipelo
V zadnjih dneh smo tako priča ogorčenim protestom in stavkam Grkov, ki pravijo: "Nazaj hočemo svoje otoke, nazaj hočemo svoje življenje!". Vlada je sicer že konec prejšnjega leta napovedala zaprtje otoških taborišč, vključno z zloglasno Moiro na Lesbosu, ki je skoraj desetkrat prenaseljena, a do tega še ni prišlo. Na celino so prepeljali le dobrih 10.000 migrantov.
Oblasti so se tudi zavezale, da bodo jih do konca leta 2020 10.000 vrnile v Turčijo. Trenutno jih vračajo po okoli 30 na dan, a po drugi strani jih po podatkih ZN vsak dan prispe 115. Letos jih je skupno prišlo že 3.445. Oblasti in ljudje se strinjajo, da je število migrantov doseglo limit, in da de potrebno ukrepanje.
Zdajšnja konservativna vlada za zaščito svojih državljanov kaže nekoliko več volje od Ciprasove. Po novi zakonodaji v nobenem taborišču ne bo smelo bivati več kot 5.000 oseb, zato novih prišlekov vojska ne sprejema, pač pa jih s silo odganja, kar so nekateri obsodili. Omejili bodo tudi dejavnosti nevladnih organizacij.
Turčija dobiva denar, a malo stori
Pred časom je Micotakis bruseljskim uradnikom dejal, da migrantska problematika presega okvire grško-turških odnosov, in da bo potrebno sodelovanje celotne EU. Ta je v Grčiji sicer prisotna s silami za nadzor meja Frontex, ki opravljajo naloge obalne straže, a jih je za učinkovito zajezitev migrantskega toka občutno premalo.
Stanje dodatno otežuje Turčija. Na njenem ozemlju se zadržuje okoli 3,6 milijona migrantov in tudi dejanskih beguncev, ki jih nenehno uporablja kot vzvod za črpanje denarja o EU. Ta je Turčiji od leta 2016 za urejanje migrantske problematike namenila skupno že šest milijard evrov, mnogi strokovnjaki pa Turkom očitajo nenamensko porabo sredstev.
Salvini zajezil migrantski val
Grčija seveda ni edina država pod migrantskim pritiskom. Poleg nje sta najbolj obremenjeni še Italija in Španija, preko katerih vstopajo afriški prebežniki. V obeh državah so ilegalni prehodi meje v preteklih letih upadli, posebno v Italiji, potem ko je leta 2018 mesto ministra za notranje zadeve zasedel Matteo Salvini.
Leta 2017 je v državo ilegalno vstopilo 119.369 prebežnikov, leta 2018 so zabeležili kar 80 % upad. Lansko leto jih je bilo še za polovico manj, le 11.471. Letos je ilegalnih prihodov v Italijo spet več, saj jih je bilo do danes zabeleženih že 1.465. Ravno danes so se 403 migranti izkrcali v Tarantu na jugu celine. Glede usmeritev trenutne italijanske vlade, ki je tovrstnemu priseljevanju naklonjena, lahko pričakujemo enormno rast.
Kako Balkanska pot vpliva na Slovenijo?
Grčija predstavlja začetek Balkanske poti, ki vodi na Zahod tudi preko Slovenije. Zato tamkajšnje razmere neposredno vplivajo na stanje pri nas. Po zaprtju taborišča Vučjak naj bi se število migrantov v BiH zmanjšalo in razmere umirile, po uradnih podatkih jih je tam okoli 5.500. Toliko je registriranih, realnega števila ne ve nihče. V lanskem letu pa so v BiH zaradi tihotapstva obsodili 57 oseb, tudi tuje državljane.
Število migrantov pa se povečuje v Srbiji, kjer je bilo konec prejšnjega leta registriranih okoli 5.800 oseb. Lansko leto se je število ilegalnih vstopov v Srbijo skoraj podvojilo glede na leto prej; zaznanih jih je bilo okoli 30.000. Podvojilo se je tudi število poskusov vstopa na Madžarsko, kjer so jih našteli okoli 16.000. V tem oziru so danes madžarske oblasti odobrile povečanje števila vojakov na južni meji.
Tudi v Sloveniji se je število prestreženih ilegalnih prehodov meje v lanskem letu močno povečalo, in sicer za 70 % glede na leto prej, kar znaša nad 14.000 primerov. To število je v skladu s stanjem na Balkanu. 10.642 so jih naši policisti vrnili hrvaškim, od tujih varnostnih organov pa smo jih prejeli 597.
Koliko ilegalnih migrantov se je policiji uspelo izogniti ni znano. Po ocenah strokovnjakov jih naše obmejne kontrole prestrežejo okrog polovico.
Zadnje objave
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Po Anžetu Logarju tudi Eva Irgl izstopila iz SDS. Bo naslednji Dejan Kaloh?
14. 10. 2024 ob 14:23
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Kako ustreči …
13. 10. 2024 ob 18:33
Predlog za film: Favstina
13. 10. 2024 ob 15:04
Iz Kranjske Gore čez mejo do Belopeških jezer
13. 10. 2024 ob 12:05
Krompirjeve pogačice s šampinjoni
13. 10. 2024 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Primerjava starega in novega sistema obračunavanja
14. 10. 2024 ob 15:00
Nov obračun omrežnine: previdnost ne bo odveč
14. 10. 2024 ob 11:50
Vrnitev v šestdeseta?
14. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
15
Oblast se ozira nazaj, domoljubi pa naprej (Pogovor)
18:00 - 20:00
OCT
17
OCT
17
OCT
18
Štirje letni časi pod Celjskim stropom (koncert)
17:00 - 19:00
OCT
19
Vpliv gibanja na razvoj in učenje otrok (Seminar)
09:00 - 17:00
Izbor urednika
Bo nov sistem zaračunavanja omrežnine zadušil gospodarstvo?
11. 10. 2024 ob 15:00
Quo vadis, Bližnji vzhod?
8. 10. 2024 ob 15:00
(Pre)težki nahrbtnik kandidatke za evropsko komisarko
3. 10. 2024 ob 6:00
2 komentarja
Berger
Evropa bo v imenu takoimenovanih človekovih pravic uničila samo sebe. Evropa je šla skozi reformacijo ( in protireformacijo) ,razsvetljenstvo in skozi mnogo vojn Vse to - na podlagi grško-judovsko- krščanske miselnosti ustvarila Evropo kakršno poznamo
V muslimanskem svetu obstaja jasen načrt, da se takšno Evropo uniči od znotraj, z "preplavljanjem" Evrope z migranti. Nevladne organizacije, predvsem pa razne levičarske ekstremne skupine jih podpirajo. Evropa to že čuti
V Nemčlji v mnogih mestih v celih četrtih "vladajo" arabski klani. Izobrazili so svoje advokate, ki do skrajnosti koristijo "legalnost" nemških sodišč
Zakaj ppa Evropa ne zahteva od arapskih in afriških držav, da tudi ONI SPOŠUJEJO ČLOVEŠKE PRAVICE Saj na njihovih tleh bi bili oni prvi dolžni priznati človekove pravice saj gre za " njihove brate po krvi in v veliki meri po veri " UNO zahteve naslavlja samo na Evropo, na arabske države pa ne !!! Zakaj ???? Ker te države ne priznajo " Mednarodne deklaracije o človeških pravicah " marveč so v Kairu sprejeli svojo " Deklaracijo", ki pa sloni na Šeriatskem pravu. To pa vemo kaj pomeni !!!!
Evropske države morajo zahtevati od UNO da to kar zahteva od Evrope zahteva tudi od arabskih držav. Tega si pa ne upa
Pravna država je v odnosu do migrantov odpovedala na celi črti. Migranti diktirajo spoje pravice
Za to ostane Evropi" če hoče preživeti samo to, da uvede strogo kontrolo zunanjih meja-
Kraševka
Dobro ste pokazali, da to kar se zahteva v Evropi, bi morala Evroipa zahtevati, da se mora URESNIČEVATI po celem Svetu. Kdor pride k nam, bi moral podpisati lojalnost naši kulturi in zakonodaji. Če tega noče, pa lahko ostane doma v svoji državi. Evropa je dolžna zaščititi samo sebe, tako v gospodarske, kot kulturnem pogledu, pa tudi v ZDRAVSTVENEM tveganju. Prav zaradi tega zadnjega - zdravstvenega tveganja, bo sedaj marsikatera država poostrila prihod tujcev v državo. Nič ne vemo, koliko novih bolezni je prišlo v zadnjih petih letih v Evropo. Za nove bolezni, smo vsekakor Evropejci manj odporni kot prišleki, ker smo živeli bolj v "sterilnem" okolju, kjer smo se pomehkužili. Kako "nevladniki" grozijo staršem, ki niso naklonjeni, da bi otroke-migrante vključevali v oddelke Osnovnih šol, kjer so SLOVENCI. Starši imajo pravico opozarjati na tveganje okužb z novimi boleznimi!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.