Iskali so učitelja, ki bi znal albansko. Zdaj v OŠ Anton Aškerc Velenje težavo rešujejo drugače

Med 20.840 prvošolčki je (vsako leto) več otrok tujih delavcev v Sloveniji, ki se svojim očetom, skupaj z mamicami, pridružujejo na podlagi mehanizma o združevanju družin.

Mnogi izmed njih ne poznajo slovenskega jezika, zato je njihovo vključevanje v izobraževalni sistem velik izziv tako zanje kot za šole same. Izziv, za katerega praksa kaže, da mu Slovenija ta čas ni kos.

Zato ne čudi, da je ena izmed velenjskih osnovnih šol konec junija objavila razpis za delovno mesto profesorja slovenščine in angleščine, kjer je bilo med pogoji navedeno tudi tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v albanskem jeziku.

Na šoli so sicer kasneje objavo umaknili, češ da je prišlo do napake. Kljub vsemu pa je nakazala pereč problem v komunikaciji, ki ni omejen le na odnose med otroci in učitelji temveč tudi z njihovimi starši, predvsem slovensko negovorečimi materami.

V Sloveniji je bilo na podlagi mehanizma združitve družine lani izdanih približno 11 tisoč dovoljenj za začasno prebivanje. Gre predvsem za žene in otroke očetov, ki so kot delavci v Sloveniji (ali drugod v EU) pridobili bodisi dovoljenje za stalno prebivanje, bodisi dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo najmanj še za eno leto.

Problem predvsem tistih albanske narodnosti, katerih število zadnja leta močno narašča, je, da da tako mame kot otroci ne znajo in ne razumejo slovensko.

Na problem je v minulem letu večkrat opozoril velenjski župan iz vrst Socialnih demokratov, Bojan Kontič. V njegovi občini se je namreč število prebivalcev tuje narodnosti v zadnjih desetih letih podvojilo in dosega že 11,3 % delež.

Slovenska osnovna šola, ki bi potrebovala učitelja z znanjem albanščine

Zaradi takšnih razmer po nekaterih krajih v Sloveniji ne čudi, da Ljudske univerze vse pogosteje izvajajo tečaje albanskega jezika. V tem kontekstu tudi ne preseneča, da je Osnovna šola Antona Aškerca Velenje ob junijskem razpisu delovnega mesta učitelja slovenščine in angleščine kot enega izmed pogojev navedla tekoče branje, razumevanje in pisanje albanskega jezika (desno).

Ob tovrstnem pogoju so poskočili nekateri mediji, OŠ Antona Aškerca pa je razpis umaknila, češ da je pri vnosu zahtevanega znanja jezika prišlo do administrativne napake.

Nas pa je kljub takšnem pojasnilu zanimalo, s koliko tujci se med vpisanimi otroki srečujejo v omenjeni osnovni šoli in kako sicer rešujejo jezikovne prepreke.

Tujih otrok je približno desetina

Iz OŠ Antona Aškerca so nam odgovorili, da vsako šolsko leto vpišejo približno 10 učencev iz drugega govornega področja, predvsem Bosne in Hercegovine ter Kosovega.

Težave z razumevanjem slovenskega jezika imajo po njihovih besedah predvsem prišleki iz albansko govorečih območij. "Oče sicer še nekaj razume, mama nič," so zapisali na naše poizvedovanje. Kot so dodali si pri prevajanju pomagajo predvsem z njihovimi starejšimi učenci, ki razumejo albansko in dokaj dobro govorijo slovenski jezik.

Šola je prav tako v okviru osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj vključena v projekt učenja slovenščine za učence tujce, ki so prvo leto všolani v slovensko OŠ. "Pouk poteka dve uri na teden, hkrati pa na šoli deluje tudi interesna dejavnost »Besedni biseri« za učenje slovenščine (1 ura na teden)."

Osnovno šolo Antona Aškerca Velenje sicer obiskuje 547 učencev. Tujcev je od tega 34 v centralni šoli in še 13 na podružnici v Pesju. V oddelke so razporejeni glede na starost in zaključen razred na prejšnji šoli.

V šoli sicer v zadnjih letih opažajo porast vpisanih tujih otrok. "Število priseljenih učencev je v tem šolskem letu nekoliko več," so še zapisali na naše poizvedovanje.

Težave z integracijo obravnaval tudi državni svet

Odprta vprašanja integracije tujcev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji so na pobudo Bojana Kontiča že večkrat obravnavali v Državnem svetu RS.

Kot piše v poročilu za delo državnega sveta za leto 2018, so mnenja, da vse več priseljencev, ki v državo sicer prihajajo legalno, v lokalnih skupnostih povzroča konfliktne situacije.

V prvi vrsti gre za vprašanje neznanja slovenskega jezika, kar onemogoča integracijo prišlekov v vzgojno-izobraževalni sistem, otežena je tudi komunikacija z zaposlenimi v ostalih javnih zavodih, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo idr.  Poseben problem predstavlja prijavljanje velikega števila tujcev na istem naslovu oz. v
posamezni stanovanjski enoti, so zapisali v poročilu o delu državnega sveta.

Po prepričanju državnih svetnikov so sistemske rešitve, saj se v nasprotnem ustvarjajo razmere, ki lahko privedejo v nestrpnost in konflikte s strani lokalnega prebivalstva.

V zvezi s tem so na Vlado RS naslovili sklep in predlagali nekatere rešitve, ki pa po letu dni niso bile ustrezno implementirane.

Zato so 9. maja letos problematiko obravnavali ponovno in ugotovili, da zaradi odsotnosti celovitega pristopa pri reševanju problematike integracije tujcev v slovensko družbo ukrepi ostajajo nepovezani in zato večinoma ne dajejo učinkovitih rezultatov.

Kot ugotavljajo v sklepih, Slovenija na področju migracij kot del širšega demografskega problema nima strategije, ki bi jasno določala kriterije, s katerimi usmerjamo in upravljamo priseljevanje za potrebe delovanja slovenske družbe.

Obenem so izpostavili še, da se kljub vzpostavljenim mehanizmom za zajezitev zlorab socialnega sistema preko dovoljenj za bivanje zakonodaja ne izvaja ustrezno in da je premalo pri preverjanju podatkov med upravnimi enotami in centri za socialno delo premalo sodelovanja.