Islamska skupnost v šolah zahteva meni brez svinjine

»Če večina šol ob petkih in na pepelnično sredo učencem ponudi ribe, kot narekuje krščanska tradicija, potem je vredno razmisliti, da bi za muslimanske otroke zagotovili meni brez svinjine,« sporoča Islamska skupnost, ki si želi, da bi otroci v osnovnih šolah imeli na voljo meni brez svinjine.

V Sloveniji je tudi zaradi migracij že okoli 100 000 muslimanov. Kot je za Delo povedala Ela Porić iz Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani, število vernikov v islamu narašča, medtem ko se v drugih religijah število vernikov zmanjšuje. Ključni dejavnik je po njeni oceni višja rodnost v muslimanskih skupnostih izven Evrope in močni migracijski tokovi. Porićeva, ki trdi, da je islam izjemno priljubljena vera tudi zato, ker ne deluje na prisili, je za oddajo 24ur povedala, da so v islamski skupnosti sedem tednov analizirali jedilnike v vseh slovenskih šolah in ugotovili, da je svinjina prepogosto na jedilniku. »Tu govorimo, da je v povprečju na jedilnikih dvakrat do trikrat na teden, kar ni niti v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja.« Islamska skupnost je opozorila tudi, da številni muslimanski otroci takrat, ko je na jedilniku svinjina, pojedo le kos kruha in jabolko.

»Šola ni prehranska ustanova, ampak izobraževalna«

V času, ko v državi primanjkuje več kot 4000 vzgojiteljev v vrtcih in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, šole pa se soočajo s kadrovskih primanjkljajem tudi na drugih področjih, šolniki pravijo, da je nemogoče pričakovati, da bodo ustregli vsem. Pred kratkim so se namreč spopadli s podobnimi predlogi o spremembi jedilnikov, ki so jih prejeli od Strateškega sveta za prehrano, ki ga je uvedel premier Robert Golob. Strateški svet je predlagal uvedbo veganskih obrokov v osnovnih šolah. »Želela bi si, da bi javnost končno razumela, da šole in vzgojno-izobraževalne inštitucije nismo prehranske ustanove, prav tako nismo vrtičkarske ustanove ali finančne ustanove,« je za 24ur povedala predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič, ki je dejala, da delo učiteljev ni prehranjevanje otrok, ampak izobraževanje. Pojasnila je, da šola lahko prehrano zagotavlja v okviru svojih zmožnosti, a če bodo pritiski večji, se lahko zgodi, da bo šola enostavno prenehala zagotavljati prehrano izven tega, kar je zakonsko določeno, torej izven enega obroka dnevno. Kar vsekakor ne bi bilo dobro. Kot pravi prehranski strokovnjak Mario Sambolec, ki o zdravi prehrani predava tudi na osnovnih šolah, podatki in izkušnje kažejo, da šolsko kosilo velikokrat izboljša povprečno kakovost prehrane, ki so jo otroci v splošnem deležni. Miheličeva je pojasnila, da so muslimanskim skupnostim ponudili, da jim lahko na jedilnikih označijo, za kakšno meso gre in da bodo šole jedilnike objavljale prej, da bi starši pravočasno otroke odjavili od malice, kljub vsemu pa naj sami poskrbijo za alternativo.

Šolska prehrana ni »a la-carte« prehrana

Da šolska prehrana ne bi smela biti »a la-carte« prehrana, je prepričan tudi prehranski strokovnjak Mario Sambolec, ki je že ob prvih predlogih o dodatnem veganskem obroku Strateškega sveta za prehrano opozoril: »Stanje je v splošnem veliko boljše, kot kažejo najbolj glasni kritiki. Sicer imajo tisti med njimi, ki opozarjajo na relativno pomanjkanje bolj pustih, tudi rastlinskih virov beljakovin, zelenjave in polnozrnatih žit, prav, a odgovornost je pogosto preložena le na šolo, kot da ne bi bilo zaposlenim tam mar za kvaliteto prehrane; čeprav so omejitve večkrat drugje in veliko jih je v razpoložljivih sredstvih. Tudi v iznajdljivosti. Prav tako se skrivajo v interesu otrok, saj so oni nenazadnje tisti, ki bodo ali ne pojedli, kar jim bo na voljo. Idealiziranje perfektnih, malo da ne “a la cart” obrokov, ki naj bi jih šola vsak dan stregla otrokom, ni v resnici nič drugega kot sprenevedanje. Še sami odrasli, ki imamo več razumskih kapacitet, ne izberemo zase ali pripravimo doma tako uravnoteženih obrokov, kot jih pričakujemo za svoje otroke v šolah. Morda bi bilo zato bolj koristno, če se raje kot na dlakocepljenje o šolski prehrani bolj osredotočimo na tisto, za kar smo odgovorni sami. To je naša prehrana. To je prehrana doma. To so vrednote, ki jih prenašamo na svoje otroke pri skupnih obrokih za isto mizo. Takrat imamo vpliv, ki je lahko v širši sliki mnogo bolj pozitiven, kot je lahko škodljiv še tako zanič obrok v šoli ali kje drugje.«

Ob zadnjem predlogu muslimanske skupnosti za posebne obroke za muslimanske otroke pa so se razburili tudi ponudniki šolske prehrane. Eden od njih je staršem poslal obvestilo, v katerem je zapisal: »Vsi priseljenci morajo razumeti, da so se s prihodom v Slovenijo odločili, da se bodo prilagodili našim navadam, tradiciji in načinu življenja in se tako uspešno integrirali v naše okolje. Tudi z načinom prehranjevanja v osnovni šoli se otroci učijo vključevanja v slovensko družbo, saj uživajo enake obroke kot njihovi sošolci.« Obvestilo je muslimanska skupnost ostro obsodila, Ela Porić je dejala, da takega diskurza v Sloveniji ne bi smelo biti, obsodilo ga je tudi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.