Kaj je imel Janez Stanovnik s primorsko duhovščino ter kaj je ob odkritju doprsnega kipa povedal pater Knavs

Privzeta profilna slika
Gostujoči avtor
Dr. Janeza Stanovnika (1922–2020) smo poznali kot nekdanjega predsednika predsedstva Socialistične Republike Slovenije (nikoli ni bil izvoljen kot predsednik samostojne Slovenije!) in zatem dolgoletnega predsednika ZZB NOB Slovenije. Nekdanja nedemokratična nomenklatura je poskrbela, da se ga je prijel vzdevek »oče naroda«. Kot visoki privilegiranec propadlega komunističnega sistema se je pogosto oglašal tako na partizanskih proslavah kot tudi ob raznih (političnih) dogodkih. Poudarjal je »enotnost slovenskega naroda v boju proti okupatorju« in slavil revolucijo, hkrati pa rohnel proti »kolaborantom«, »beli gardi« in »narodnim izdajalcem«. Zanimivo je, da je v zadnjem obdobju svojega življenja nekajkrat obsodil povojne komunistične poboje, stežka pa je priznal medvojne komunistične zločine. Spomnimo se sicer njegovega sramežljivega poklona nedolžno pobitim Cerkljanom na Lajšah. Hkrati pa nikoli ni priznal, da je obstajal nekomunistični, celo protikomunistični odpor zoper okupatorje. Morda si ga bomo zapomnili kot dobrodušnega strica s košatimi brki, ki nas je zadnja leta svojega življenja bolj ali manj vneto prepričeval, da je od vedno verjel v samostojno Slovenijo in da je sla po oblasti najslabša strast. Mediji ga še danes prikazujejo v spravljivi in povezovalni luči, toda številni njegovi nastopi v preteklosti so bili vse prej kot to.

Spomenik v Novi Gorici

Sredi Nove Gorice, prav nasproti igralnice Perla, tega simbola »dekadentnih kapitalističnih vrednot«, so pred nekaj dnevi Janezu Stanovniku na pobudo Združenja borcev za vrednote NOB Nova Gorica postavili  doprsni spomenik. Nova Gorica, ki vidno ekonomsko propada, pač ne more zaostajati za prestolnico, predvsem kar se tiče revolucionarnih izročil ... Zgodovinar Renato Podberšič ml. v nadaljevanju piše o Stanovnikovem pogajanju s primorsko duhovščino o možnosti skupnega (so)delovanja v okviru partizanskega gibanja in na podlagi objave medvojnih zapisov dr. Rudolfa Klinca (1912–1977), tedanjega župnika v Velikih Žabljah na Vipavskem pokaže, v čem je šlo za sprenevedanje.  "On je sicer pravil, da o preganjanju primorskih duhovnikov po vojni ni vedel. Morda pa tega ne ve niti pater z romarske Svete Gore, ki je blagoslovil Stanovnikov doprsni spomenik sredi Nove Gorice in ob tem dodal »češ da je bil oče naroda vedno za dialog«," med drugim zapiše Podberšič, katerega prispevek je v celoti na voljo bralcem tednika Domovina in digitalnim naročnikom. Zaenkrat še po poletni ceni 58,80 € za eno leto. Pohitite in postanite naš naročnik.

Za ogled se:

Želite prebrati ta članek?
Enkratni nakup članka:
1,00 €
Kupi
Prijavi se
Ste že naročnik?
Prijavi se
Naroči se
Naročnina že od:
16,25 €
na mesec
Naroči

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.

Povezani članki

Šmentana reč – z dvojnimi Zadovoljnimi Kranjci
  • 18. 01. 2026
Marcelo Brula: Zame kot kristjana Škofjeloški pasijon ni samo kulturna predstava
  • 18. 01. 2026
[Duhovna misel] Krst krvi
  • 18. 01. 2026