Jankovićeva garaža pod tržnico spet buri duhove. "Gre za škodljiv projekt," pravijo v civilni iniciativi

Civilna iniciativa »Tržnice ne damo« že več let nasprotuje gradnji garaž pod ljubljansko tržnico. Ljubljanski župan Zoran Janković si namreč že od prvega dne svojega županovanja prizadeva za prenovo tržnice, kar vključuje tudi gradnjo garaže pod njo. 

V iniciativi so prepričani, da gre za nesmiseln in izredno škodljiv projekt, tako iz varnostnih kot kulturnih, ekonomskih in povsem praktičnih vidikov. 

Projekt garaže pod tržnico je vzet iz programa županje Viktorije Potočnik. Župan Zoran Janković ga je povzel v listo projektov ob svojem prvem nastopu županovanja leta 2006. Vendar pa je projekt v nasprotju s stališči stroke in z določbami mednarodnih pravnih aktov. Svet SAZU je že 23. Januarja 2009 ob sodelovanju predstavnikov vseh svojih razredov sprejel stališče, naj se v območje tržnice ne posega, ampak naj se njene bistvene kvalitete še nadalje skrbno varujejo. 

Komu so namenjene garaže? 

Poleg strokovnjakov Sveta SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije, raziskovalcev Umetnostnega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, Nacionalnega sveta za kulturo so tudi člani in strokovnjaki civilne iniciative »Tržnice ne damo« že pred leti predlagali konstruktivne rešitve prometa, ki so v skladu z evropskimi usmeritvami urbanistične stroke. Ena od njih je garaža pod grajskim gričem. Civilna iniciativa »Tržnice ne damo« je pridobila strokovna mnenja, da je geološka sestava griča, ki meji na Staro Ljubljano, zelo ugodna. V tem delu griča bi bilo prostora za nekaj več kot 2500 parkirnih mest, graditev bi bila veliko cenejša, število parkirnih mest pa veliko večje. 

Kot sta v pismu, objavljenem v Dnevniku, napisala arhitekta Milan Kovač in Peter Kerševan, javnost od leta 2006 ugiba, komu so namenjene garaže. Širile so se govorice, da so garaže namenjene prodaji Kresije s spremenjeno namembnostjo v hotel. Z iniciative »Tržnice ne damo« so nam poslali fotografije zapisnika 12. seje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kjer piše, da »naj bi bile garaže pod tržnico namenjene Hotelu Kresija«, ter pri tem poudarili, da do danes nihče, niti župan tega ni demantiral. 

Po skoraj dveh desetletjih je lani o predvideni gradnji garaže pod tržnico župan Janković končno le pojasnil, da »bistvo projekta ni gradnja parkirne hiše, ampak prenova tržnice«. Da je garažna hiša namenjena »predvsem stanovalcem stare Ljubljane in delno za razbremenitev današnjega parkiranja za potrebe nakupovanja ozimnice«, pa je povedal podžupan Rok Žnidaršič. A kot trdita arhitekta, je »predvideni strošek za parkirno mesto pod tržnico (40–50 tisoč evrov na parkirno mesto) nedosegljiv prebivalcem stare Ljubljane. Garažna hiša torej ne more biti namenjena prebivalcem stare Ljubljane.«

Sama sta predstavila načrte, kako ohraniti srednjeveško arheološko dediščino na območju Vodnikovega trga – tržnice in situ. Njuni načrti so obsežni in so v skladu z vsemi mednarodnimi konvencijami o ohranitvi kulturne dediščine. Predlagata tudi podzemni muzej rimske Emone in srednjeveški muzej, ki bi zavaroval trdnjavo barbakana in dvojnega mestnega obzidja na območju sedanje tržnice. 

Večletna izvotlitev tega prostora pomeni direktno ogrožanje obstoja kmetij iz Ljubljane in okolice in hkrati preusmeritev kupcev v nakupovalne centre 

V dopisu, ki smo ga prejeli od iniciative »Tržnice ne damo«, pravijo: »v vseh letih naših prizadevanj za ohranitev tržnice so nas strokovnjaki različnih strok prepričali, da je ta teren izredno geološko občutljiv, tako zaradi vodnih tokov in podtalnice kakor tudi zemljine grajskega hriba, ki se že sedaj plazi, kar lahko vidimo s prostim očesom. Kritični so predvsem hidromehaniki: tako podzemni vodni tokovi izpod grajskega hriba kot tudi podtalnica so izredno pomembni. Njihova vloga, še posebej ob možnih potresih, je nepredvidljiva. Po izgradnji garaže na Kongresnem trgu so poplavljene kleti okoliških stavb, nepopravljiva škoda je nastala na Uršulinski cerkvi, kjer ne MOL, ne projektant, ne izvajalec za nastalo škodo niso odgovarjali. Na Vodnikovem trgu pa so pomembne stavbe še bližje predvideni garažni hiši.«

V iniciativi so prepričani, »da bi bil Vodnikov trg gradbišče verjetno vsaj pet let, če ne več. Ogrožene pa ne bi bile le okoliške zgradbe pod grajskim hribom zaradi plazeče zemljine in vodnih tokov; onemogočena bi bila vsaka dejavnost v bližini, najverjetneje tudi v Lutkovnem in Šentjakobskem gledališču. Verjetno tudi Vodnikov hram ne bi obratoval, prav tako ne ostale manjše trgovine in lokali v okolici. Tržnice tu ne bi bilo več, razseljena bi bila po ulicah na drugi strani Magistrata, kot je že večkrat pojasnil župan. V letih gradnje bi mali domači pridelovalci propadli ali pa bi si morda izbrali druge lokacije; nikoli več se ne bi vrnili na ta prostor. In to se načrtuje v času, ko se vse bolj zavedamo, kako pomembna je zdrava, domače pridelana hrana. To je še posebej pomembno za slovensko ekološko pridelano hrano iz okoliških vasi in drugih slovenskih krajev, ki je sedaj v obilju na voljo na ekološkem delu tržnice. Večletna izvotlitev tega prostora pomeni direktno ogrožanje obstoja kmetij iz Ljubljane in okolice in hkrati preusmeritev kupcev v nakupovalne centre.«

»Problemi na tržnici so nastali s samovoljo župana oziroma njegovim vztrajanjem, da mora biti garaža pod tržnico. Prej je vse funkcioniralo, parkirni prostori za prodajalce in kupce so bili na Krekovem trgu. Župan je najprej ukinil ta parkirna mesta in jih namenil svojim zaposlenim, nato je postavil zapornico s strogimi časovnimi omejitvami, zaradi česar so nekateri kmetje oziroma prodajalci šli drugam. Problem parkiranja je povsem umetno ustvarjen,« je za Domovino povedala vodja iniciative, mag. Marinka Kurilić. 

V iniciativi pričakujejo, da se bo situacija še vlekla, saj da je župan trmast. »Vidi, da je to škodljiv projekt za osrčje Ljubljane. Ne vemo, zakaj vztraja. Gre za edinstven prostor, kar nam tudi diplomati pravijo. Tromostovje, Plečnikove arkade, stolnica, grad, semenišče, tržnica – kompleks, ki ga ni nikjer. In on hoče to uničiti, namesto da bi to tržil in prodajal in bi Ljubljana imela veliko dohodka. Ampak ne gledajo, kaj je dobro za Ljubljano.«

Kot poudarjajo, si prizadevajo za pravo stvar – za ohranitev tržnice in tega edinstvenega prostora. »Nas ne vodi pohlep (po denarju, slavi ...), pač pa plemenita želja, da ohranimo to, kar je koristno za ljudi in ohranitev naših kulturnih vrednosti in vrednot.«