Janša razložil, zakaj v času njegove vlade niso prodali NLB
POSLUŠAJ ČLANEK
O včerajšnjem zaslišanju Janeza Janše pred parlamentarno preiskovalno komisijo smo lahko v medijih prebrali že kar nekaj. Ob drugih pomembnih poudarkih pa je nekoliko v senci ostala Janševa razlaga, kako so se v času njegove vlade soočali z interesnimi skupinami, ki državne banke enostavno niso želeli izpustiti iz rok.
Zgodba je pomembna za razumevanje, zakaj vlada kot od ljudi postavljena upravljalka države pogosto nima vpliva ali možnosti upravljanja z državnim premoženjem.
"Slovenci smo že dvakrat sanirali rop državnih bank. In dokler ne bo odgovorjeno ključno vprašanje, zakaj moramo že drugič v življenju naše generacije davkoplačevalci sanirati državne banke, davkoplačevalci tvegamo, da jih bomo morali sanirati še v tretje."
Tako je nekdanji predsednik vlade Janez Janša na včerajšnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu diagnosticiral ključen problem: dejstvo, da smo na vsakih nekaj let z davkoplačevalskim denarjem prisiljeni reševati naše državne banke, ker jih je nekdo izpraznil, a krivcev za to nikoli ne poiščemo.
Rešitev je seveda privatizacija, kateri pa se, kot lahko vidimo prav te dni, leva oblast krčevito upira.
A vprašanje se postavlja, zakaj NLB (NKBM je delno bila sprivatizirana) ni prodala desno-sredinska vlada v mandatu 2004-2008, ko je državo vodil Janez Janša.
Prav o slednjem se je Janša razgovoril na včerajšnjem zaslišanju in pojasnil mnoge podrobnosti takratnega odnosa med njegovo vlado in NLB.
Ker so iz različnih virov dobivali signale, da je stanje v NLB drugačno kot v rednih poročilih, so po razgovoru ministra za finance dr. Andreja Bajuka z vodstvom, ki je to tajilo, podali predlog za zamenjavo predsednika uprave NLB Marjana Kramarja (kasneje znanega po milijonski nagradi ob slovesu s čela banke).
O uvrstitvi predloga na dnevni red je glasoval nadzorni svet banke in čeprav je bila država njena večinska lastnica, predlog ni bil izglasovan. Ključna glasova proti sta bila s strani predstavnice vlade - članice ministrstva za finance in nadzornik, predlagan s strani koalicijske SLS.
Predstavniki vlade so torej pri konkretnih stvareh, kot je poskus menjave vodstva banke, glasovali proti predlogu lastne vlade, oziroma volji večinskega lastnika.
"To glasovanje je pokazalo, kdo ima v banki dejansko oblast. In to ni bila vlada," je dejal Janša.
Proti zamenjavi vodstva so glasovali tudi predstavniki tretjinskega lastnika - belgijske KBC. Zakaj so se tako odločili, je postalo jasno nekoliko kasneje.
KBC je tretjinski delež banke pridobila v času Ropove vlade in po oceni Janše za to plačala "solidno ceno". Ko so se pokazala neskladja med uradnimi poročili in tem kar je bilo očitno iz poslovanja banke, so predstavniki belgijskega lastnika striktno branili obstoječo upravo, pri čemer niso dali prepričjivih pojasnil, zakaj.
Ko se je kasneje vlada odločila, da poskusi slovenski bančni sistem privatizirati, se je zapletlo ravno pri NLB. Ker je bilo logično, da možnost pridobitve večinskega deleža najprej ponudijo obstoječem privatnem lastniku, je bil s KBC opravljen razgovor, ki ga Janša označuje kot "zelo nenavadnega".
"Belgijci so izrazili interes, da prevzamejo večinski delež ... vendar zanj niso pripravljeni plačati prevzemne premije, češ da so z deležem, ki so ga plačali za tretjinski delež, plačali že večinski delež".
Ker na vprašanja s strani predstavnikov vlade, od kot jim takšno mnenje, ni bilo odgovorov, se je premier Janša s predsednikom KBC-ja dobil neformalno, kjer je to bil pripravljen pojasniti.
V zasebnem pogovoru je ta Janši dejal, da so prevzemno premijo že plačali, da jim je "bilo obljubljeno, da bodo s prevzemom tretjinskega deleža, če bodo plačali solidno ceno, v naslednjem mandatu prišli do večinskega deleža."
Pojasnjeno jim je namreč bilo, da je zaradi nasprotovanja javnosti prodaji večinskega deleža v največji državni banki to politično občutljiva zadeva in da bodo po novih volitvah (ki jih bo LDS zanesljivo dobila) opravili še ostalo.
V pogodbi to seveda ni pisalo, ker si politika ni mogla privoščiti, da bi kaj takega prišlo na dan, so pa verjeli na besedo in na to tveganje pristali. Janši so izrazili pričakovanje, da se bo tega dogovora držala tudi njegova vlada.
"Seveda sem dejal, da tega ni možno upoštevati, lahko mu verjamem, da je tak dogovor bil, ali pa tudi ne," je navedel Janša ter dodal, da če bi to povedal javno, bi Anton Rop zanikal in bi vse skupaj izpadlo smešno.
Odgovor predstavnika KBC je bil po Janševih besedah "zelo zanimiv". Rekel naj bi mu, da se bo tudi mandat te vlade končal in bo potem prišla druga, ki bo ta dogovor spoštovala. Če pa bodo medtem iskali drugega kupca, bodo ta postopek zelo težko izvedli.
Kot je še dejal Janša, je predsednik KBC imel prav, da je za njimi prišla druga vlada, a tudi finančna kriza, ki je to belgijsko banko močno prizadela ter je zaradi domače davkoplačevalske dokapitalizacije deleže v tujini morala prodati, s čemer je bila zgodba zaključena.
"To je pomembno vedeti, preden se nalahno piše o tem kako je neka vlada imenovala člane nadzornih svetov in preko tega upravljala z upravami itd. V času našega mandata temu ni bilo tako." je še dejal Janša.
"Finance in bančništvo je v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil v osnovi vzpostavljen že daleč pred osamosvojitvijo."
Zgodba je pomembna za razumevanje, zakaj vlada kot od ljudi postavljena upravljalka države pogosto nima vpliva ali možnosti upravljanja z državnim premoženjem.
"Slovenci smo že dvakrat sanirali rop državnih bank. In dokler ne bo odgovorjeno ključno vprašanje, zakaj moramo že drugič v življenju naše generacije davkoplačevalci sanirati državne banke, davkoplačevalci tvegamo, da jih bomo morali sanirati še v tretje."
Tako je nekdanji predsednik vlade Janez Janša na včerajšnjem zaslišanju pred parlamentarno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu diagnosticiral ključen problem: dejstvo, da smo na vsakih nekaj let z davkoplačevalskim denarjem prisiljeni reševati naše državne banke, ker jih je nekdo izpraznil, a krivcev za to nikoli ne poiščemo.
Rešitev je seveda privatizacija, kateri pa se, kot lahko vidimo prav te dni, leva oblast krčevito upira.
A vprašanje se postavlja, zakaj NLB (NKBM je delno bila sprivatizirana) ni prodala desno-sredinska vlada v mandatu 2004-2008, ko je državo vodil Janez Janša.
Prav o slednjem se je Janša razgovoril na včerajšnjem zaslišanju in pojasnil mnoge podrobnosti takratnega odnosa med njegovo vlado in NLB.
Ker so iz različnih virov dobivali signale, da je stanje v NLB drugačno kot v rednih poročilih, so po razgovoru ministra za finance dr. Andreja Bajuka z vodstvom, ki je to tajilo, podali predlog za zamenjavo predsednika uprave NLB Marjana Kramarja (kasneje znanega po milijonski nagradi ob slovesu s čela banke).
O uvrstitvi predloga na dnevni red je glasoval nadzorni svet banke in čeprav je bila država njena večinska lastnica, predlog ni bil izglasovan. Ključna glasova proti sta bila s strani predstavnice vlade - članice ministrstva za finance in nadzornik, predlagan s strani koalicijske SLS.
Predstavniki vlade so torej pri konkretnih stvareh, kot je poskus menjave vodstva banke, glasovali proti predlogu lastne vlade, oziroma volji večinskega lastnika.
"To glasovanje je pokazalo, kdo ima v banki dejansko oblast. In to ni bila vlada," je dejal Janša.
Računica belgijske KBC
Proti zamenjavi vodstva so glasovali tudi predstavniki tretjinskega lastnika - belgijske KBC. Zakaj so se tako odločili, je postalo jasno nekoliko kasneje.
KBC je tretjinski delež banke pridobila v času Ropove vlade in po oceni Janše za to plačala "solidno ceno". Ko so se pokazala neskladja med uradnimi poročili in tem kar je bilo očitno iz poslovanja banke, so predstavniki belgijskega lastnika striktno branili obstoječo upravo, pri čemer niso dali prepričjivih pojasnil, zakaj.
Ko se je kasneje vlada odločila, da poskusi slovenski bančni sistem privatizirati, se je zapletlo ravno pri NLB. Ker je bilo logično, da možnost pridobitve večinskega deleža najprej ponudijo obstoječem privatnem lastniku, je bil s KBC opravljen razgovor, ki ga Janša označuje kot "zelo nenavadnega".
"Belgijci so izrazili interes, da prevzamejo večinski delež ... vendar zanj niso pripravljeni plačati prevzemne premije, češ da so z deležem, ki so ga plačali za tretjinski delež, plačali že večinski delež".
Ker na vprašanja s strani predstavnikov vlade, od kot jim takšno mnenje, ni bilo odgovorov, se je premier Janša s predsednikom KBC-ja dobil neformalno, kjer je to bil pripravljen pojasniti.
V zasebnem pogovoru je ta Janši dejal, da so prevzemno premijo že plačali, da jim je "bilo obljubljeno, da bodo s prevzemom tretjinskega deleža, če bodo plačali solidno ceno, v naslednjem mandatu prišli do večinskega deleža."
Pojasnjeno jim je namreč bilo, da je zaradi nasprotovanja javnosti prodaji večinskega deleža v največji državni banki to politično občutljiva zadeva in da bodo po novih volitvah (ki jih bo LDS zanesljivo dobila) opravili še ostalo.
V pogodbi to seveda ni pisalo, ker si politika ni mogla privoščiti, da bi kaj takega prišlo na dan, so pa verjeli na besedo in na to tveganje pristali. Janši so izrazili pričakovanje, da se bo tega dogovora držala tudi njegova vlada.
"Seveda sem dejal, da tega ni možno upoštevati, lahko mu verjamem, da je tak dogovor bil, ali pa tudi ne," je navedel Janša ter dodal, da če bi to povedal javno, bi Anton Rop zanikal in bi vse skupaj izpadlo smešno.
Odgovor predstavnika KBC je bil po Janševih besedah "zelo zanimiv". Rekel naj bi mu, da se bo tudi mandat te vlade končal in bo potem prišla druga, ki bo ta dogovor spoštovala. Če pa bodo medtem iskali drugega kupca, bodo ta postopek zelo težko izvedli.
Kot je še dejal Janša, je predsednik KBC imel prav, da je za njimi prišla druga vlada, a tudi finančna kriza, ki je to belgijsko banko močno prizadela ter je zaradi domače davkoplačevalske dokapitalizacije deleže v tujini morala prodati, s čemer je bila zgodba zaključena.
Janez Janša: "Nemoč naše koalicije je bila, da v obeh državnih bankah nismo mogli narediti reda. Tega bi lahko naredili le s privatizacijo, kar pa s tisto koalicijo ni bilo mogoče narediti."
"To je pomembno vedeti, preden se nalahno piše o tem kako je neka vlada imenovala člane nadzornih svetov in preko tega upravljala z upravami itd. V času našega mandata temu ni bilo tako." je še dejal Janša.
"Finance in bančništvo je v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil v osnovi vzpostavljen že daleč pred osamosvojitvijo."
Janša o pritiskih medijev: "Ta pritisk je bil, vendar je bil usmerjen na vlado, da ne bi nič naredila in kogarkoli v bankah ali državnih podjetjih zamenjala. Ko je prišlo praviloma ob iztekih mandatov prišlo do kakšnih menjav, je poslanec Slavko Gaber izumil krilatico, da se dogaja kadrovski cunami.
Še preden je bil objavljen dnevni red za kak nadzorni svet so mediji pisali, kaj se pripravlja in kako to kodu gospodarstvu.
In ob poskusu, da se zamenja predsednika in še nekaj članov uprave NLB, ki ni uspel, kar je bil prvovrsten škandal, mediji niso zapisali praktično nič resnega."
Še preden je bil objavljen dnevni red za kak nadzorni svet so mediji pisali, kaj se pripravlja in kako to kodu gospodarstvu.
In ob poskusu, da se zamenja predsednika in še nekaj članov uprave NLB, ki ni uspel, kar je bil prvovrsten škandal, mediji niso zapisali praktično nič resnega."
Zadnje objave
GZS ponovno poziva k spremembam, ogorčen pa naj bi bil tudi premier
14. 11. 2024 ob 9:13
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Gorenšček: Treba se je pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji
13. 11. 2024 ob 15:00
Fides: Predlog zakona se nagiba v smer zatiranja zdravnikov
13. 11. 2024 ob 13:00
Ljudem dobesedno vre, država pa prireja nagradne natečaje proti anticiganizmu
13. 11. 2024 ob 8:58
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Ekskluzivno za naročnike
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
NOV
15
Avstrijski slavistični kongres 2024
12:30 - 13:00
NOV
15
Poezije bratov Gaspari (predstavitev pesniške zbirke)
18:00 - 20:00
NOV
15
25. Šušnikovi dnevi: Koncert samospevov
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
V Avstriji ustavili postopek zoper dr. Aleša Štrancarja
12. 11. 2024 ob 6:00
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
15 komentarjev
Kraševka
Vsak zakaj ima zato, vendar lele tega ne razume. Škoda besed !
Kraševka
Pozabila sem še enega pomembnega člana Krščanskih demokratov. - To je Jože Strgar. To je bil ŽUPAN LJUBLJANE, ki je takrat ob osamosvojitvi še imela SLOVENSKO dušo. Imam občutek, kot da bi se Ljubljančani danes kar "prodali". Tudi Rupel za njim je bil kar dober - lahko ga štejemo k pomladi, čeprav je nekaj časa zorel med LDS.
Kraševka
Rokc, vidim, da kar dobro poznaš stranke. ki so sejale seme demokracije. Jaz bi morala pogledati v stare časopise, kajti vedno od začetka prebujanja demokratskih sprememb, sem bila bolj opazovalka, kot akterka.
Ker so me starši krščansko vzgojili in vedno tarnali, kako, da Tito ni dovolil, da bi bili v vladi tudi Krščanski socialisti, sem bila zelo vesela PREBUJANJA POMLADI. Tudi moja takrat osemdesetletna mama, je bila presrečna, ko so vlado vodili Krščanski demokrati, v povezovanju z drugimi strankami.
.
Kot pionirjev teh sprememb se spomnim Tomšiča (mislim, da je bil social demokratska zveza), Pa Ivana Omana (mislim, da je bil ustanovitelj Kmečke zveze), Peterleta, Capudra, Vencla, Starmana... kot Krščanskih demokratov, blizu njim je bil Andrej Magajna (seda Krščanski socialist), Rajko Pirnat mislim da je bil Narodni demokrat. Brata Podobnik, tako Marjan kot Janez sta mi še vedno najbolj prepoznavna člana Ljudske stranke. Pri Obrtniški stranki mislim, da sta bila Gros in Malenšek stranke. Za Janšo ne vem točno kje je bil - mislim, da sta bila on in Pučnik del Tomšičeve stranke - social demokratske zveze.
Vse zgoraj našteti (se opravičujem, ker sem imena stresla le iz mojega spomina in ne iz knjig) stranke, štejem za pomladne. Vse osebe, kot člani teh strank, pa smatram za pionirje naše DEMOKRACIJE. Verjetno jih je še več, vendar na hitro so mi ti najbolj prepoznavni.
Trditev, da je samo SDS pomladna je enostavno smešno. Žal mi je, da je ljudska stranka izpadla iz parlamenta - vendar sama se je oddaljila od svojih prepoznavnih članov in programa, ki je ljudsko stranko ustvaril. Škoda, da niso v tej stranki več aktivni - tako oba Podobnika, kot Kanglet. Kako ni stranka stopila Kanglerju v bran, ko so ga neopravičeno vrgli iz županskega mesta in iz državnega sveta. Stranke bi morale svojim članom nuditi podporo, dokler sodišče ne dokaže krivde.
SDS pa svojemu predsedniku trdno stoji ob strani in zato zmaguje. Toda sama SDS brez NSi, ki se je razvila iz Krščanskih demokratov je preveč šibka. Močnejši bi bili, če bi v parlament prišla ponovno ljudska stranka. Stranko Prstan, pa ne vem kam bi dala - deluje mi kot stranska veja SDS.
To, da SDS odriva od sebe stran tako NSi, kot SLS, mislim, da je za našo POMLAD pogubno. To bi morali preseči in se povezovati. Nekateri so se Podobnikom posmihali, ko sta govorila o gradnji mostov, Toda prav to bo treba narediti. Prvo povezovanje podobno mislečih, sicer pa VELIKA KOALICIJA. To kar je sedaj je najslabše kar mora biti. Desnica je popolnoma odrezana od vzvodov vladanja. Država je paralizirana, če ji pol telesa ne dela! Še človek, če dela samo z eno roko, ker druge nima, težko uspešno opravi delo. Tako je tudi z državo.
amelie
Vendar mostov s postkomunističnimi strankami. Sama sem bila takrat zelo presenečena nad naivnostjo bratov Podobnik in še marsikoga od takratne Pomladi. Predlog lustracije je bil čisto narobe razumljen. Saj ni bil mišljen kot maščevanje (kot negativizem), ampak kot očiščenje političnega prostora v smislu, da se ljudem ki so kršili člo pravice onemogoči vstop v demokratičen prostor odločanja !?
Rajko Podgoršek
Če NLBja ni bil zmožen prodati Janša, bo to mogoče lahko izsilila Evropska komisija:
Rtvslo: Vlada odločno proti kakršni koli prodaji NLB-ja. Komisiji daje drugačen predlog. http://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-odlocno-proti-kakrsni-koli-prodaji-nlb-ja-komisiji-daje-drugacen-predlog/437395 Zanimivo odgovori v komentarjih so zelo nagnjeni k prodaji.
Finance: Vlada zavrnila vse predloge Vraničarjeve za kompenzacijo prodaje NLB! Kako nas bo užgala Evropa?! https://www.finance.si/8862031/Vlada-zavrnila-vse-predloge-Vranicarjeve-za-kompenzacijo-prodaje-NLB-Kako-nas-bo-uzgala-Evropa
Glede na članek je očitno potrebna trda roka, da se presega mafijsko sprego. Tu najvišji uradnik dejansko kaj naredi, je pa res, da Janša bi lahko imel jajca in za to zastavil svojo politično kariero. Kot državnik. Se pa pojavljajo informacije, da se javnost počasi preparira za prodajo NLB in ...... nacionalni odkup Mercatorja!
Kraševka
To je res Rokc, da se človek z leti iztroši, poleg tega tudi gre težko čez "ograjo zamer". Ti nekdanji ( iz leta 1990) in sedanji predsedniki pomladnih strank, bi lahko sestavljali SVET MODRECEV, kot jih je poznala stara Grčija. Vsi vidni člani naše POMLADI, bi se lahko zbrali najprej v CERKVI (Ljubljana . Sv. Jožef), po maši pa bi sledila OKROGLA MIZA. Če bi to le malo pospešilo spravo desnice, bi lahko ugotovili, da Sv. Duh še vedno pozitivno deluje in pomaga DOMOVINI.
Temu spletnemu PORTALU bi lahko zaupali, da posreduje javni APEL za srečanje v DECEMBRU, tam blizu datuma našega plebiscita.
Rajko Podgoršek
Kraševka, kaj pa je Pomlad? 1. V DEMOSU so bile kot pomledne stranke združene: Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenska kmečka zveza, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. 2. Kasneje v 90ih se je to zreduciralo na SDS, SLS in NSI. 3. Še kasneje so z obtožbami iz korpusa pomladnih strank odgnali SLS, sedaj pa SDS tudi NSI ne šteje več za pomladno. 4. Ali je po vrednotah bivša DLGV bila pomladna stranka? Ali bo to lahko Prstan? Kaj pa Primčeva? Kaj pa sredinski del SMC recimo?
Rajko Podgoršek
Slovencsm - tu se strinjam s teboj. Ampak Janša tega ni bil zmožen storiti. Iz vidika reševanja gospodarske krize lahko Janši damo zasluge za ZUJF, ki je edini konkreten ukrep, ki je takrat zajezil porabo. Kasneje je Bratuškova sprejela odločitev, da se Trojke ne spusti v državo in zato sprejela zaveze o državni pomoči NLBju in nato prodaji. Ampak sedaj samo rešujemo štalo, ki bi jo morala rešiti ena močna politična koalicija že pred leti. Janša tu nima moči, potrebujemo nekoga drugega.
Anita
Ali te lahko nekaj vprašam ali ti veš kakšen volilni sistem je v Sloveniji?
Kraševka
Lele, kot levičar mečeš krivdo na desne. Vedi, da napaja se v državni banki pretežno levica. Če jo je kdo praznil in denar odnašal v OAZE boš verjetno tam dobil tvoje prijatelje. Toda protikorupcijska pod Klemenčičem je zamižala in pustila praznjenje (ropanje) banke.
Ali bodo zaslišali tudi Klemenčiča in Kosa ter jih vprašalo ali niso res nič zaznali, kako se NLB izkorišča za dajanje kreditov tistim, ki so že prej vedeli, da ga ne bodo vrnili ? Za to ni bil nihče kaznovan !
Lele zaradi bank res ni potrebe, da pljuvaš Janše. Ti zamegljuješ zadeve. Tvoji so se bali, da bi njegova vlada zaprla PIPICE, zato so poslali na ceste VSTAJNIKE in denar iz bank je odtekal dalje v njihove žepe.
Kraševka
Božidar, to je laž, kar govoriš, da levica daje penzije. S temi lažmi zmagujete. Da bomo lahko dobivali PENZIJE moramo razviti gospodarstvo, kjer se ustvarja nova vrednost, ki napaja tudi pokojninski sklad. Levica je ekspert za trošenje in ne ustvarjanje. Čas bi bil, da z lažmi končate.
Rokc razmišlja pravilno. Resnično je tudi to kar je razložil Bogomir. Janša ima tudi mnogokrat prave poteze, si pa ne vzame časa, za koalicijsko usklajevanje. Ceni samo svoje in krivdo meče na manjše stranke. Vedno ima največjo zaslugo največji - kot tudi največjo krivdo.
Še vedno mislim, da se prejšnji sistem lahko neomejeno napaja v državnih bankah, ker desnica ni enotna. Torej prebudimo se.
Sicer pa NLB ni državna banka (državljani smo vsi tako levi, kot desni) - ampak so jo ustvarili KOMUNISTI z očetom Nikom Kavčičem, takoj, ko je nastopila DRNOVŠKOVA vlada so jo spet "zasedli. Torej je v "privat rokah levice". Narobe je le to, da ko je potrebna sanacije se spomnijo, da je državna in posežejo tudi v naš žep.
Torej DESNICA podajmo si roke in za skupno dobro ne pogrevajmo napak (ki večkrat niso bile namerne, in pojdimo skupaj v svetlo bodočnost. Veliko dobrih ljudi je imel v svoji stranki tako Peterle, kot Podobnik in tudi Janša. Za marsikaterega pa danes pozabljamo. Kdaj si bodo vsi ti podali roke in priznali svojo napako in jo obžalovali. Ko bodo stvari razčiščene. pa bi šli naprej po skupni poti.
Cerkev pozna spoved in odpuščanje - seveda mora biti tudi kesanje. Dokljer ima vsak svoj prav ne pridemo nikamor !
Poskrbeti moramo, da je banka, kjer se napajajo ROPARJI, prodana ! Ko je ta potrebna SANACIJE MISLIM, DA JE VREDNA MANJ KOT NIČ. IN TO JE VERJETNO UGOTOVILA KBC.
Kdo je banko praznil (beri ropal), bi morale ugotoviti inštitucije, ena izmed teh je PROTIKORUPCIJSKA komisija Klemenčič, ki je pomagal v tej funkciji samo zrušiti Janševo vlado, o veliki korupciji pa je molča, bi moral pred sodišče. Toda neverjetno - on je sedaj PRAVOSODNI MINISTE.
Janšo sprašujem ali je tudi za to kriva NSi in SLS. Upam si reči, da ne. Stopimo skupaj v novo POMLAD !
-
slovenc sm
Salomon in Rokc, v tistem času sem bil v dveh nadzornih svetih državnih družb in lahko vama povem, da je vse to res, kar govori JJ. Kljub temu, da smo imeli večino, je bil pred glasovanji vedno dvom, kako bodo glasovali predvsem člani stranke SLS in pa velikokrat so bili na tehtnici tudi predstavniki sveta delavcev, ki so imeli v družbah po zakonu svojega člana v nadzornem svetu. Včasih so bile seje skoraj kot kriminalke.
Da ne govorim o tem, da je nekdo stalno nosil informacije medijem, še preden smo jih sprejeli.
Problem sistema je, da je v uzadju zelo dobro organiziran in če bi hotel narediti red, bi moral ali podjetje prodati tujcu ali pa narediti totalen kadrovski cunami do nivoja tehničnih inženirjev ali drugih operativcev. Celoten sistem državnih podjetij vključno z bankami deluje kot mafijski sistem. In problem je tudi, ker nobena nadzorna funkcija ne deluje, ker ni sankcij.
Zato je moje mnenje še vedno jasno. JJ bi se moral umakniti in prepustiti mesto nekomu tretjemu in to ravno pred volitvami. Do zmage na volitvah se lahko pride samo s šok terapijo, ki jo levičarji ne pričakujejo in nanjo ne bi imeli resnega odgovora. Pomembno je tudi, da se dobi velika večina. Potem pa takoj tiha lustracija. Drugače možnosti za uspeh ni.
Anita
Vse kar ste napisali je res, očitno Salomon in Rokc ne poznata parlamentarne demokracije. Jaz se še spomnim, da je takrat veljal zakon, ki je vladi narekoval, da o prodaji večji oz. strateških naložb odloča parlament in kolikor jaz vem je imela SDS samo 28 poslancev in k temu bi bilo potrebno prišteti še poslance NSI (pa tudi ti niso bili vsi za prodajo) odločno proti prodaji pa je bil Desus in SLS iz koalicije in vse opozicijske stranke potem pa prodaj če moreš. Se še spomnim kako je hotel Vizjak Telekom prodati pa ni šlo sedaj ga pa še za drobiž nihče noče.
Rajko Podgoršek
Janša bi takrat pač moral narediti rez. Če je sam vedel koliko je ura, bi to moral narediti. Velik politik naredi velike poteze.
Se pa strinjam z mnenjem uredništva, da je to pričevanje in pojasnitev ozadij še en razlog za prodajo NLB. je to problem? Ni. Na našem trgu so dobro delujoče tuje banke. In še: Slovenci imamo dolgo tradicijo hranilništva, zadružništva, z nekim socialno čutečim pristopom, bi se ljudi dalo navdušiti mogoče za kakšen poslovni model bolj na mikro kreditih itd. NLB je pa mafijska ustanova in upam, da gre čim prej. Denar, ki bi ga v njej izgubili pa je potrebno nameniti za infrastrukturo, energetiko in zdravstvo ter šolstvo (če sem malo populističen po slovensko).
Miha
A SLS vreči iz vlade in razpisati tako nove volitve?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.