"Jeb*** manj in kaj zdej?": Pisana druščina intelektualcev o tem, ali je Slovenija konservativna ali progresivna, in kaj sploh to pomeni

POSLUŠAJ ČLANEK
Kaj je konservatizem? Zakaj je družbeno pomemben, če sploh? Ali ga imamo v Sloveniji in je nemara celo osrednje družbeno vodilo? O teh in podobnih vprašanjih so razmišljali gostje prve slovenske konference o konservatizmu, kot je svoj dogodek poimenoval avtor Youtube kanala Konzerva, Janez Zupan. 

Pod naslovom »Jeb*** manj in kaj zdej?« je šest gostov različnih političnih usmerjenosti podalo svoj pogled na položaj in vlogo konservatizma v Sloveniji. Med njimi sta bila dva bivša ministra, dr. Igor Lukšič in dr. Žiga Turk, predsednik SLS Marko Balažic, sociolog dr. Gorazd Kovačič, publicist dr. Aleš Maver ter bivši poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič.



Čeprav je šlo za konferenco o konservatizmu, je Zupan povabil tudi levo usmerjene komentatorje (dr. Kovačič, dr. Lukšič), kar je natančneje pojasnil v svojem uvodu:

»Prva konferenca o konservatizmu se v prvi vrsti dogaja zaradi dialoga. Da pogovori, kot je tale, ne bi povzročali napetosti na tvitosferi, ki tako ali tako ne prinaša sreče, še manj pa v realnosti, ampak da bi razkrili, da je želja ljudi, ki dobro mislijo, sobivanje v različnosti, da si vendarle imamo kaj za povedati in da je konservatizem v družbi vsaj enako pomemben kot progresivizem ter da se ne bi zopet zgodilo, da nekateri levi misleci ne želijo sodelovati, ker se bojijo reakcije somišljenikov, ker sodelujejo na tem, seveda nedvomno 'fašističnem' shodu. To je zame res žalostno.«


Kovačič: Levica postaja zmerna, desnica postaja skrajna


Izrazil je tudi naklonjenost prvemu govorcu, sociologu in vodji Visokošolskega sindikata, dr. Gorazdu Kovačiču z levega političnega pola, ki kljub pritiskom nekaterih istomislečih sodelovanja na konferenci ni odpovedal. Slednji se je tudi sam pozicioniral kot najbolj levi govorec večera, tudi tako, da je v svojem pogledu na parlamentarne stranke Levico označil kot stranko, ki z občasnim odhodom radikalnih frakcij postaja vse bolj zmerna, socialdemokratska, SD pa je postavil že naproti neoliberalizmu. Na desnici je situacijo opisal kot podrejanje NSi SDS-u, pri čemer nad konservatizmom prevladuje skrajna desnica. To je utemeljil predvsem na večinoma že slišanih očitkih iz mandata tretje Jaševe vlade.

Maver: Konservatizem v Evropi je vezan na krščanstvo


Dr. Aleš Maver je kot teolog nekoliko pesimistično opozoril na navezavo konservatizma na organizirano religijo. Sekularizacija je povzročila padec obeh, zato je konservatizem pred velikim izzivom in je v Zahodni Evropi podlegel nekonservativnim trendom. Zato od zahodnih konservativcev že dve desetletji ne moremo več pričakovati podpore. Sekularizacija je v Sloveniji zaradi totalitarizma potekala drugače, zaradi tega je konservatizem v drugačnem stanju.

Aleš Maver


Konservativci kot nosilci tradicije, izročila in ostalih globljih elementov družbe, so s prihodom komunizma na oblast po vojni in sledečo »kolonizacijo« javnega prostora izgubili oprijemljivo zgodovinsko jedro, saj je nova oblast v zgodovinsko jedro postavila narodnoosvobodilni boj, s katerim konservativci nimajo kaj početi.

Glede vpliva tranzicijske levice je povedal: »Socialistična oblast in iz nje izhajajoče sile je praktično vse obdobje po drugi svetovni vojni ohranjala veliko stopnjo obvladovanja političnega prostora in bila večino časa pri večini vzvodov, je po naravi stvari sama postala izrazito konservativna, da ne rečemo celo reakcionarna, saj nima nikakršnega interesa, da bi podpiralo kakršnekoli globlje spremembe, ki bi šle temu političnemu taboru v škodo.«

Postavil je tudi tezo o »Ljubljanskem vprašanju« oz. »ljubljanskem zidu«, kakor imenuje pojav generičnih levih projektov od leta 2011, ko se je začelo z Jankovićem. Mediji so v zadnjem desetletju zavzeto poročali o širjenju populističnih tendenc oz. skrajnega desničarstva. A val populizma je zajel slovensko levico veliko bolj. Pred volitvami 2011 ob svetovni krizi pride Janković, kar je katastrofalno za konservatizem na slovenskem, saj je vedno poražen. T. i. napredni blok se je odmaknil od temeljnih postulatov liberalizma ter svojo energijo usmeril v antijanšizem in vsa sredstva, ki so dovoljena v boju proti njem, ter v vulgarno razumevanje slovenske polpreteklosti.

Tega ljubljanskega zidu trenutno ne more prebiti noben desni politik, pač pa levica sama s tem, da se odreče takemu delovanju. Največ, kar lahko desnica v tej situaciji realistično naredi, je, da nagovarja leve volivce, ki bi bili v kriznih časih pripravljeni glasovati za desno opcijo.

Turk: Konservatizem je znanstveno utemeljen


Posebej zanimiv nagovor je imel zadnji govorec, Žiga Turk, ki je poskusil potrebnost konservatizma utemeljiti na naravno znanstveni način. Za to je uporabil teorijo o evoluciji.

Organizmi se razvijajo preko mutacij, ki se skozi generacije izkažejo, ali so koristne ali ne in se nato obdržijo ali ne. Za delovanje evolucije je potrebna svoboda za spremembo in stalnost te spremembe, da delovanje traja. Evolucija družbe poteka na enak način. Namesto genetike ima družba meme, ki se prenašajo skozi generacije. Ta prenos so najdlje in najuspešneje prenašale religije, kasneje pa tudi države, sistemi, ustave itd. Brez DNK propadajo vrste, brez prenosa tradicije pa se konča tudi napredek družbe.

Bistvo tega je, da se konservativci zavedajo, da tako družba sama po sebi kot tudi posameznik nista dobra, morata pa dobra postati preko religije in ostalih načel, ki se prenašajo evolucijsko skoti tradicijo.

Žiga Turk

Konservatizem in progresivizem kot nasprotji


Tudi ostali gosti so predstavili svoje poglede, pri čemer je v veliki meri šlo za kontrast med konservatizmom in progresivizmom. Dr. Igor Lukšič je med drugim govoril o tem, da je konservatizem branitelj aristokracije, Cerkvene oblasti in fevdalizma, kar je še vedno stanje na globalni ravni, tako z globalno elito kot s pozicijo, ki jo ima v tem svetu Cerkev. Levica je tista, ki to poskuša spremeniti. Sodobni politični svet je poroka med liberalizmom in konservatizmom, ki postaneta neoliberalizem. Danes torej vlada konservatizem, ne progresivizem, saj le aristokratska peščica vodi svetovne zadeve. S konservatizmom branimo obstoječo vladajočo strukturo oblasti.

Predsednik SLS-a Marko Balažic je med drugim govoril v razliki med konservatizmom in progresivizmom. Svoboda posameznika je bistvena za konservativce, medtem ko je za levico »bolj pomemben kolektiv te ali one vrste«, s čimer izgine svoboda. Glede stanja v Sloveniji je dejal: »Česar si konservativna polovica v Sloveniji ni želela priznati, je to, da s progresivno stranjo izjemno težko tekmuje v obljubah materialnih koristi in zavzemanju vloge moralne avtoritete.« Desnica se je prevečkrat spustila v moralno bitko, ki je ni mogla dobiti, enako za kulturni boj.

Glavna poudarka liberalca Marka Pavlišiča sta prav tako bili razliki med konservatizmom in progresivizmom: odnos do sprememb in odnos do kreiranja družbe. Z nekaj konkretnimi primeri iz zgodovine je opozoril, da napredek ni vedno napredek in tako kljub temu, da sam ni konservativec, zagovarjal previdnost in zadržanost do sprememb, kar je značilno za konservatizem. Glede odnosa do kreiranja družbe pa je v prvi vrsti poudaril, da progresivci verjamejo, da lahko preko inštitucij in določil dosežejo kakršnokoli družbeno spremembo, razmišljajo o cilju, ne o poti do tja. Konservatizmu je važna predvsem pot. Tradicije so navade, ki so se izkazale za dobre in so nas privedle do sem.

Dogodek si lahko v celoti ogledate v spodnjem videu:

https://www.youtube.com/watch?v=aMTyMAC2kTk
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

sveta barbara
Film: Sveta Barbara

Ekskluzivno za naročnike

sveta barbara
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
jed, hrana
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00