"Jeb*** manj in kaj zdej?": Pisana druščina intelektualcev o tem, ali je Slovenija konservativna ali progresivna, in kaj sploh to pomeni
POSLUŠAJ ČLANEK
Kaj je konservatizem? Zakaj je družbeno pomemben, če sploh? Ali ga imamo v Sloveniji in je nemara celo osrednje družbeno vodilo? O teh in podobnih vprašanjih so razmišljali gostje prve slovenske konference o konservatizmu, kot je svoj dogodek poimenoval avtor Youtube kanala Konzerva, Janez Zupan.
Pod naslovom »Jeb*** manj in kaj zdej?« je šest gostov različnih političnih usmerjenosti podalo svoj pogled na položaj in vlogo konservatizma v Sloveniji. Med njimi sta bila dva bivša ministra, dr. Igor Lukšič in dr. Žiga Turk, predsednik SLS Marko Balažic, sociolog dr. Gorazd Kovačič, publicist dr. Aleš Maver ter bivši poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič.
Čeprav je šlo za konferenco o konservatizmu, je Zupan povabil tudi levo usmerjene komentatorje (dr. Kovačič, dr. Lukšič), kar je natančneje pojasnil v svojem uvodu:
»Prva konferenca o konservatizmu se v prvi vrsti dogaja zaradi dialoga. Da pogovori, kot je tale, ne bi povzročali napetosti na tvitosferi, ki tako ali tako ne prinaša sreče, še manj pa v realnosti, ampak da bi razkrili, da je želja ljudi, ki dobro mislijo, sobivanje v različnosti, da si vendarle imamo kaj za povedati in da je konservatizem v družbi vsaj enako pomemben kot progresivizem ter da se ne bi zopet zgodilo, da nekateri levi misleci ne želijo sodelovati, ker se bojijo reakcije somišljenikov, ker sodelujejo na tem, seveda nedvomno 'fašističnem' shodu. To je zame res žalostno.«
Izrazil je tudi naklonjenost prvemu govorcu, sociologu in vodji Visokošolskega sindikata, dr. Gorazdu Kovačiču z levega političnega pola, ki kljub pritiskom nekaterih istomislečih sodelovanja na konferenci ni odpovedal. Slednji se je tudi sam pozicioniral kot najbolj levi govorec večera, tudi tako, da je v svojem pogledu na parlamentarne stranke Levico označil kot stranko, ki z občasnim odhodom radikalnih frakcij postaja vse bolj zmerna, socialdemokratska, SD pa je postavil že naproti neoliberalizmu. Na desnici je situacijo opisal kot podrejanje NSi SDS-u, pri čemer nad konservatizmom prevladuje skrajna desnica. To je utemeljil predvsem na večinoma že slišanih očitkih iz mandata tretje Jaševe vlade.
Dr. Aleš Maver je kot teolog nekoliko pesimistično opozoril na navezavo konservatizma na organizirano religijo. Sekularizacija je povzročila padec obeh, zato je konservatizem pred velikim izzivom in je v Zahodni Evropi podlegel nekonservativnim trendom. Zato od zahodnih konservativcev že dve desetletji ne moremo več pričakovati podpore. Sekularizacija je v Sloveniji zaradi totalitarizma potekala drugače, zaradi tega je konservatizem v drugačnem stanju.
Konservativci kot nosilci tradicije, izročila in ostalih globljih elementov družbe, so s prihodom komunizma na oblast po vojni in sledečo »kolonizacijo« javnega prostora izgubili oprijemljivo zgodovinsko jedro, saj je nova oblast v zgodovinsko jedro postavila narodnoosvobodilni boj, s katerim konservativci nimajo kaj početi.
Glede vpliva tranzicijske levice je povedal: »Socialistična oblast in iz nje izhajajoče sile je praktično vse obdobje po drugi svetovni vojni ohranjala veliko stopnjo obvladovanja političnega prostora in bila večino časa pri večini vzvodov, je po naravi stvari sama postala izrazito konservativna, da ne rečemo celo reakcionarna, saj nima nikakršnega interesa, da bi podpiralo kakršnekoli globlje spremembe, ki bi šle temu političnemu taboru v škodo.«
Postavil je tudi tezo o »Ljubljanskem vprašanju« oz. »ljubljanskem zidu«, kakor imenuje pojav generičnih levih projektov od leta 2011, ko se je začelo z Jankovićem. Mediji so v zadnjem desetletju zavzeto poročali o širjenju populističnih tendenc oz. skrajnega desničarstva. A val populizma je zajel slovensko levico veliko bolj. Pred volitvami 2011 ob svetovni krizi pride Janković, kar je katastrofalno za konservatizem na slovenskem, saj je vedno poražen. T. i. napredni blok se je odmaknil od temeljnih postulatov liberalizma ter svojo energijo usmeril v antijanšizem in vsa sredstva, ki so dovoljena v boju proti njem, ter v vulgarno razumevanje slovenske polpreteklosti.
Tega ljubljanskega zidu trenutno ne more prebiti noben desni politik, pač pa levica sama s tem, da se odreče takemu delovanju. Največ, kar lahko desnica v tej situaciji realistično naredi, je, da nagovarja leve volivce, ki bi bili v kriznih časih pripravljeni glasovati za desno opcijo.
Posebej zanimiv nagovor je imel zadnji govorec, Žiga Turk, ki je poskusil potrebnost konservatizma utemeljiti na naravno znanstveni način. Za to je uporabil teorijo o evoluciji.
Organizmi se razvijajo preko mutacij, ki se skozi generacije izkažejo, ali so koristne ali ne in se nato obdržijo ali ne. Za delovanje evolucije je potrebna svoboda za spremembo in stalnost te spremembe, da delovanje traja. Evolucija družbe poteka na enak način. Namesto genetike ima družba meme, ki se prenašajo skozi generacije. Ta prenos so najdlje in najuspešneje prenašale religije, kasneje pa tudi države, sistemi, ustave itd. Brez DNK propadajo vrste, brez prenosa tradicije pa se konča tudi napredek družbe.
Bistvo tega je, da se konservativci zavedajo, da tako družba sama po sebi kot tudi posameznik nista dobra, morata pa dobra postati preko religije in ostalih načel, ki se prenašajo evolucijsko skoti tradicijo.
Tudi ostali gosti so predstavili svoje poglede, pri čemer je v veliki meri šlo za kontrast med konservatizmom in progresivizmom. Dr. Igor Lukšič je med drugim govoril o tem, da je konservatizem branitelj aristokracije, Cerkvene oblasti in fevdalizma, kar je še vedno stanje na globalni ravni, tako z globalno elito kot s pozicijo, ki jo ima v tem svetu Cerkev. Levica je tista, ki to poskuša spremeniti. Sodobni politični svet je poroka med liberalizmom in konservatizmom, ki postaneta neoliberalizem. Danes torej vlada konservatizem, ne progresivizem, saj le aristokratska peščica vodi svetovne zadeve. S konservatizmom branimo obstoječo vladajočo strukturo oblasti.
Predsednik SLS-a Marko Balažic je med drugim govoril v razliki med konservatizmom in progresivizmom. Svoboda posameznika je bistvena za konservativce, medtem ko je za levico »bolj pomemben kolektiv te ali one vrste«, s čimer izgine svoboda. Glede stanja v Sloveniji je dejal: »Česar si konservativna polovica v Sloveniji ni želela priznati, je to, da s progresivno stranjo izjemno težko tekmuje v obljubah materialnih koristi in zavzemanju vloge moralne avtoritete.« Desnica se je prevečkrat spustila v moralno bitko, ki je ni mogla dobiti, enako za kulturni boj.
Glavna poudarka liberalca Marka Pavlišiča sta prav tako bili razliki med konservatizmom in progresivizmom: odnos do sprememb in odnos do kreiranja družbe. Z nekaj konkretnimi primeri iz zgodovine je opozoril, da napredek ni vedno napredek in tako kljub temu, da sam ni konservativec, zagovarjal previdnost in zadržanost do sprememb, kar je značilno za konservatizem. Glede odnosa do kreiranja družbe pa je v prvi vrsti poudaril, da progresivci verjamejo, da lahko preko inštitucij in določil dosežejo kakršnokoli družbeno spremembo, razmišljajo o cilju, ne o poti do tja. Konservatizmu je važna predvsem pot. Tradicije so navade, ki so se izkazale za dobre in so nas privedle do sem.
Dogodek si lahko v celoti ogledate v spodnjem videu:
https://www.youtube.com/watch?v=aMTyMAC2kTk
Pod naslovom »Jeb*** manj in kaj zdej?« je šest gostov različnih političnih usmerjenosti podalo svoj pogled na položaj in vlogo konservatizma v Sloveniji. Med njimi sta bila dva bivša ministra, dr. Igor Lukšič in dr. Žiga Turk, predsednik SLS Marko Balažic, sociolog dr. Gorazd Kovačič, publicist dr. Aleš Maver ter bivši poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič.
Čeprav je šlo za konferenco o konservatizmu, je Zupan povabil tudi levo usmerjene komentatorje (dr. Kovačič, dr. Lukšič), kar je natančneje pojasnil v svojem uvodu:
»Prva konferenca o konservatizmu se v prvi vrsti dogaja zaradi dialoga. Da pogovori, kot je tale, ne bi povzročali napetosti na tvitosferi, ki tako ali tako ne prinaša sreče, še manj pa v realnosti, ampak da bi razkrili, da je želja ljudi, ki dobro mislijo, sobivanje v različnosti, da si vendarle imamo kaj za povedati in da je konservatizem v družbi vsaj enako pomemben kot progresivizem ter da se ne bi zopet zgodilo, da nekateri levi misleci ne želijo sodelovati, ker se bojijo reakcije somišljenikov, ker sodelujejo na tem, seveda nedvomno 'fašističnem' shodu. To je zame res žalostno.«
Kovačič: Levica postaja zmerna, desnica postaja skrajna
Izrazil je tudi naklonjenost prvemu govorcu, sociologu in vodji Visokošolskega sindikata, dr. Gorazdu Kovačiču z levega političnega pola, ki kljub pritiskom nekaterih istomislečih sodelovanja na konferenci ni odpovedal. Slednji se je tudi sam pozicioniral kot najbolj levi govorec večera, tudi tako, da je v svojem pogledu na parlamentarne stranke Levico označil kot stranko, ki z občasnim odhodom radikalnih frakcij postaja vse bolj zmerna, socialdemokratska, SD pa je postavil že naproti neoliberalizmu. Na desnici je situacijo opisal kot podrejanje NSi SDS-u, pri čemer nad konservatizmom prevladuje skrajna desnica. To je utemeljil predvsem na večinoma že slišanih očitkih iz mandata tretje Jaševe vlade.
Maver: Konservatizem v Evropi je vezan na krščanstvo
Dr. Aleš Maver je kot teolog nekoliko pesimistično opozoril na navezavo konservatizma na organizirano religijo. Sekularizacija je povzročila padec obeh, zato je konservatizem pred velikim izzivom in je v Zahodni Evropi podlegel nekonservativnim trendom. Zato od zahodnih konservativcev že dve desetletji ne moremo več pričakovati podpore. Sekularizacija je v Sloveniji zaradi totalitarizma potekala drugače, zaradi tega je konservatizem v drugačnem stanju.
Konservativci kot nosilci tradicije, izročila in ostalih globljih elementov družbe, so s prihodom komunizma na oblast po vojni in sledečo »kolonizacijo« javnega prostora izgubili oprijemljivo zgodovinsko jedro, saj je nova oblast v zgodovinsko jedro postavila narodnoosvobodilni boj, s katerim konservativci nimajo kaj početi.
Glede vpliva tranzicijske levice je povedal: »Socialistična oblast in iz nje izhajajoče sile je praktično vse obdobje po drugi svetovni vojni ohranjala veliko stopnjo obvladovanja političnega prostora in bila večino časa pri večini vzvodov, je po naravi stvari sama postala izrazito konservativna, da ne rečemo celo reakcionarna, saj nima nikakršnega interesa, da bi podpiralo kakršnekoli globlje spremembe, ki bi šle temu političnemu taboru v škodo.«
Postavil je tudi tezo o »Ljubljanskem vprašanju« oz. »ljubljanskem zidu«, kakor imenuje pojav generičnih levih projektov od leta 2011, ko se je začelo z Jankovićem. Mediji so v zadnjem desetletju zavzeto poročali o širjenju populističnih tendenc oz. skrajnega desničarstva. A val populizma je zajel slovensko levico veliko bolj. Pred volitvami 2011 ob svetovni krizi pride Janković, kar je katastrofalno za konservatizem na slovenskem, saj je vedno poražen. T. i. napredni blok se je odmaknil od temeljnih postulatov liberalizma ter svojo energijo usmeril v antijanšizem in vsa sredstva, ki so dovoljena v boju proti njem, ter v vulgarno razumevanje slovenske polpreteklosti.
Tega ljubljanskega zidu trenutno ne more prebiti noben desni politik, pač pa levica sama s tem, da se odreče takemu delovanju. Največ, kar lahko desnica v tej situaciji realistično naredi, je, da nagovarja leve volivce, ki bi bili v kriznih časih pripravljeni glasovati za desno opcijo.
Turk: Konservatizem je znanstveno utemeljen
Posebej zanimiv nagovor je imel zadnji govorec, Žiga Turk, ki je poskusil potrebnost konservatizma utemeljiti na naravno znanstveni način. Za to je uporabil teorijo o evoluciji.
Organizmi se razvijajo preko mutacij, ki se skozi generacije izkažejo, ali so koristne ali ne in se nato obdržijo ali ne. Za delovanje evolucije je potrebna svoboda za spremembo in stalnost te spremembe, da delovanje traja. Evolucija družbe poteka na enak način. Namesto genetike ima družba meme, ki se prenašajo skozi generacije. Ta prenos so najdlje in najuspešneje prenašale religije, kasneje pa tudi države, sistemi, ustave itd. Brez DNK propadajo vrste, brez prenosa tradicije pa se konča tudi napredek družbe.
Bistvo tega je, da se konservativci zavedajo, da tako družba sama po sebi kot tudi posameznik nista dobra, morata pa dobra postati preko religije in ostalih načel, ki se prenašajo evolucijsko skoti tradicijo.
Konservatizem in progresivizem kot nasprotji
Tudi ostali gosti so predstavili svoje poglede, pri čemer je v veliki meri šlo za kontrast med konservatizmom in progresivizmom. Dr. Igor Lukšič je med drugim govoril o tem, da je konservatizem branitelj aristokracije, Cerkvene oblasti in fevdalizma, kar je še vedno stanje na globalni ravni, tako z globalno elito kot s pozicijo, ki jo ima v tem svetu Cerkev. Levica je tista, ki to poskuša spremeniti. Sodobni politični svet je poroka med liberalizmom in konservatizmom, ki postaneta neoliberalizem. Danes torej vlada konservatizem, ne progresivizem, saj le aristokratska peščica vodi svetovne zadeve. S konservatizmom branimo obstoječo vladajočo strukturo oblasti.
Predsednik SLS-a Marko Balažic je med drugim govoril v razliki med konservatizmom in progresivizmom. Svoboda posameznika je bistvena za konservativce, medtem ko je za levico »bolj pomemben kolektiv te ali one vrste«, s čimer izgine svoboda. Glede stanja v Sloveniji je dejal: »Česar si konservativna polovica v Sloveniji ni želela priznati, je to, da s progresivno stranjo izjemno težko tekmuje v obljubah materialnih koristi in zavzemanju vloge moralne avtoritete.« Desnica se je prevečkrat spustila v moralno bitko, ki je ni mogla dobiti, enako za kulturni boj.
Glavna poudarka liberalca Marka Pavlišiča sta prav tako bili razliki med konservatizmom in progresivizmom: odnos do sprememb in odnos do kreiranja družbe. Z nekaj konkretnimi primeri iz zgodovine je opozoril, da napredek ni vedno napredek in tako kljub temu, da sam ni konservativec, zagovarjal previdnost in zadržanost do sprememb, kar je značilno za konservatizem. Glede odnosa do kreiranja družbe pa je v prvi vrsti poudaril, da progresivci verjamejo, da lahko preko inštitucij in določil dosežejo kakršnokoli družbeno spremembo, razmišljajo o cilju, ne o poti do tja. Konservatizmu je važna predvsem pot. Tradicije so navade, ki so se izkazale za dobre in so nas privedle do sem.
Dogodek si lahko v celoti ogledate v spodnjem videu:
https://www.youtube.com/watch?v=aMTyMAC2kTk
Zadnje objave
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Resnica o prepovedanem mitingu resnice
1. 12. 2024 ob 18:50
Msgr. Renato Podbersič: Brez dobrega čtiva kot narod ne bomo obstali
1. 12. 2024 ob 15:10
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Deset zapovedi 21. stoletja (4. zapoved)
1. 12. 2024 ob 6:00
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
December – mesec, ko so stiske »prepovedane«?
30. 11. 2024 ob 15:10
Ekskluzivno za naročnike
Dokler bo morje, bodo tudi gusarji (4/5)
1. 12. 2024 ob 20:11
Film: Sveta Barbara
1. 12. 2024 ob 12:10
Jogurtova strjenka s kakijem
1. 12. 2024 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
DEC
02
DEC
03
DEC
04
DEC
05
DEC
06
Hrestač ob soju sveč (predstava)
17:00 - 18:30
Video objave
Prva adventna zgodba na Domovini – Prostofer: "Delamo z dobro voljo in z nasmehom"
30. 11. 2024 ob 19:06
Izbor urednika
Domovina 176 - Borut Pahor: Golobovi vladi diktirajo centri moči izven institucij
27. 11. 2024 ob 6:00
24 komentarjev
Johan
Opa, napak, ker "kulturnega marksizma" nisem dal med plašnici ("-") . Tudi tega so si izmislili desničarji (nazadnjaki, konservativci, klerikalci...)..., pa da bo uničil zahodno, krščansko civilizacijo!?
Pregovor pravi, da ima strah velike oči, jaz pa mu dodajam - in majhne možgane... (Pozor! Nič osebnega, govorim o strahu in b-boječnosti.)
Johan
Opa, napak, ker "kulturnega marksizma" nisem dal med plašnici ("-") . Tudi tega so si izmislili desničarji (nazadnjaki, konservativci, klerikalci...)..., pa da bo uničil zahodno, krščansko civilizacijo!?
Johan
Tudi tule sem priča strašenju istih sil. Vseskozi me v oči bode vsiljeno ponujanje Foruma Sao Paulo in zastraševanje s kulturnim marksizmom, "smrtnim sovražnikom zahodne civilizacije".
Sicer pa je reprezentativnost in intelektualni horizont "debatnega krožka" ocenil že Mefisto.
Johan
Opa, napak, ker "kulturnega marksizma" nisem dal med plašnici ("-") . Tudi tega so si izmislili desničarji (nazadnjaki, konservativci, klerikalci...)...
MEFISTO
Ni vredno komentirati, ker izbrani cvetober intelektualcev večinoma ni kak reprezentativen del duhovnosti, ki jo premore Slovenija.
Ali pač, zaradi česar je tudi rezultat tak, kakršen je - uboren.
amelie
Je tolikšna kritika upravičena ? Vseeno je pohvalno, da so začeli dialog.
Rokc5
Odličen posvet in le upamo lahko, da jih bo še več, da se razširi javna debata. Organizatorju Janezu Zupanu tu vsekakor gre pohvala, da je preko svojega podcasta dosegel vse te goste in skupaj spravil dogodek, ki ga niso mogli kakšni tradicionalni desni/katoliški medijsko-družbeni outleti. V tem pogledu je večja konservativna medijska pestrost v Sloveniji, ki se kaže zadnjih nekaj let in so jo spodbudila družabna omrežja, izjemno dobrodošla.
Gostje so vsak po svoje bili zanimivi, eni v stališčih izjemno dobri in zelo vešči.
Če pa moram izpostaviti enega samega, bi izpostavil dr. Aleša Mavra, ki se vedno bolj uveljavlja kot vodilni politični analitik na desnem polu in ima izjemno poglobljene misli. V slovenski katoliški sferi je (zaradi svojih bolj ortodoksnih stališč) po mojem mnenju - z izjemo hvalevrednih rednih gostovanj na Radiu Ognjišče - preveč dan na stran in s strani nekaterih zapostavljen.
Andrej Muren
Še zdaleč se ne strinjam s tezo, da pri nas levica postaja vse bolj zmerna, desnica pa čedalje bolj skrajna. Situacija je prej ravno obratna, samo poglejmo napovedane ukrepe Golobove vlade, ki jih diktira Mesečeva Levica - ti sodijo v marksistično ropotarnico izpred sedemdesetih let.
Kar se tiče desnice, je res le to, da je trenutno v njej precej zagrenjenosti zaradi lanskih hudih volilnih porazov. Velik del teh porazov gre na račun ljudske bebavosti, saj kdo pri zdravi pameti pa glasuje za nižje plače in pokojnine ter za višjo obdavčitev svojega premoženja?
Johan
Muren, vemo, da april boli, peče, skeli... Na rane pa namesto zdravila, še referendumi... Vendar upanje ostaja, če ne referendum (morda o Muzeju), pa naslednje volitve. In - nazaj k temi. S primerom konservativnega se srečamo pri Murnovem sklepu. Gre za zastraševanje pred nečim ali nekom. Za napoved, kako bo, z novim, vse slabše, da sprememba ne obeta nič dobrega. Višek je običajno v grobih podtikanjih, ki segajo do meja razuma, najdejo pa plodna tla pri delu (neuke, konservativne) množice. Če množici sploh lahko pripisujemo konservativnost, kajti ta je lastna le njenim ideologom. Skozi zgodovino pa se izrisujejo sile in institucije, ki so se trudile preprostega človeka držati v strahu in (Boga)boječnosti. Saj od teh so se učili vsi naslednji poskusi gospodarjenja nad človeškim telesom in dušo.
Johan
Za tiste, ki bistva ne razumejo (ali pa nočejo razumeti): Poanta konz(s)ervativizma je v statusu quo, v varovanju starega, tradicionalnega, obstoječega stanja. Gre za vrednostni okvir, v polje idejno-političnosti pa je razširjen predvsem na ohranjevanje statusa in privilegijev. Zakaj sem se zgoraj, v uvodu, dotaknil strahu in (Boga)boječnosti. Prav na tej psihologiji temelji "vzgoja" pred novim, drugačnim, neznanim, pred spremembami - navsezadnje, tudi pred revolucionarnimi spremembami. Zlasti zadnje je paradoks in točka preloma. Paradoks zato, ker bi morala biti (neuka) množica po naravi stvari "ZA" spremembe, preseganje starih vzorcev gospodarjenja nad človekom, njegovim telesom in dušo. Pa ni, prav zaradi privzgajanega strahu in B-boječnosti. Na tej točki na množico prežijo ideologi konservativizma, konzerviranih koristi in privilegijev. Pa poglejmo še praktični in operativni zgled. Neumno je zanikati, da bi ne šlo v minuli (pravi) vojni tudi za revolucionarne spremembe v smislu koncipiranja drugačne, pravičnejše družbe. In spet, po logiki in naravi stvari, naj bi bil brezpravni bajtar, mali kmet in proletarec ZA drugačen, pravičnejši družbeni red. Tu prek prižnice spregovorijo konservativne sile. Pomagajo si z (Boga)boječnostjo in strahom (pred brezbožnim komunizmom). "Višek je običajno v grobih podtikanjih, ki segajo do meja razuma, najdejo pa plodna tla pri delu (neuke, konservativne) množice. Če množici sploh lahko pripisujemo konservativnost, kajti ta je lastna le njenim ideologom". Te skrajnosti so "skupni kotli, parjenje vsevprek s skupnimi ženami, pa do vrtenja krščanske dece na ražnju oltarjev krščanskih cerkva". Saj ni res, pa je bilo! Le kdo je vedno in povsod, posredno ali neposredno navzoč, povsod tam, kjer se označujeta klerikalizem in nazadnjaštvo...? Pa bo Rokc5 vse skupaj označil za "odličen posvet".
Kaj pa vem
Če pomeni konservatizem željo po urejenem družinskem življenju, brez samovoljnega spreminjanja spolov, vlado, ki ne bo omogočala služb ljudem, ki so ostali pred vrati parlamenta, potem smo Slovenci zelo konservativni, le da tega v javnosti ni čutiti - zaenkrat.
Kozorog
Zame je konzervativno to, da potrošiš manj kot proizvedeš nove vrednosti. Kredit lahko najameš za razvoj sfer, ki ustvarjajo novo vrednost, ne pa za plače vse večje in vse bolj butalaste širše državne uprave, ki jo bodo menda že desetič elektronsko posodobili in poenostavili delovanje na ta način, da bodo tja zaposlili še več "naših strokovnjakov" na sončni pogon za namene sončne uprave. Konzervativizem izginja, ker ima Evropa presežek diplomiranih idiotov, ki ne ustvarjajo nove vrednosti, ampak si izmišljujejo kretenije zaradi katerih naj bi jih mi ostali državljani potrebovali, v resnici pa gre tu za agresivno parazitiranje. Nekoč je veljalo, da je v vsaki družbi okoli 2% psihopatov in sociopatov, sedaj smo pa verjetno dosegli že 10% tega družbenega zla in vojna je neizbežna.
Kraševka
Dobro povedano. Sedanji vladajoči, mislim da smatrajo - parazite, med napredne. Ko pa se vlada zadolžuje za plače javne uprave, dejansko peha državo proti propadu.
Berger
Zanimivo je stališče dr. Kovačiča, da naj bi bila Levica zmerna levica in da desnica naj bi bila skrajna desnica. V tekstu ni navedeno z čim on to utemeljuje.
Vsekakor je naša Levica z nekaterimi svojimi pogledi skrajna. V Nemčiji sice njihov pandan, " die Linke " sodeluje v dveh deželnih vladah ( v Berlinu je pravi kaos) za državno politiko pa ni primerna .
V čem pa je naša desnica ekstremna ?? Ko je bila na vladi - npr zadnja Janševa vlada - je sprejemala izrazito socialne ( torej leve ) ukrepe. Če pa zagovarja tradicionalne vrednote, na katerih sloni evropska civilizacija, pa to ni ekstremizem. Ekstremizem je kvečjemu revolucionarni način, s katerim želi kulturni marksizem te vrednote rušiti.
Zanimivo, kako je dr Kovačič izhaja iz krogov, ki so v prejšnjem sistemu veljali za svobodomiselne katoliške intelektualce, - celo z svojo revijo - in so se ob osamosvojitvi razšli. kot naslednik skrenil skrajno levo.
Pogledi, ki jih tukaj poimenujejo " ljubljanski " zid, se vedno bolj uveljavljajo. V tem duhu je ukinitev Muzeja osamosvojitve, pa če hočete tudi uvodni koncert v Kurentovanje na Ptuju. Kurentovanje je na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine IN uvod v takšno praznovanje z CECINIM koncertom je pljunek v obraz tradicionalnim slovenskim vrednotam.Tega bi se, če da kaj nase lahko sramovala tudi levica
rasputin
Dr. Igor Lukšič je med drugim govoril o tem, da je konservatizem branitelj aristokracije, Cerkvene oblasti in fevdalizma,
***
Ha, ha, ta je pa dobra. Verjetno je Lukšič pred kratkim bral Don Kihota, ob tem pa pozabil, kdaj že so se posmehovali plemstvu in fevdalizmu. Cervantes, avtor Don Kohota, se je rodil sredi 16. stoletja.
Realist
Rasputin, ti si en tak prokremeljski nakladač, že zdavnaj si izgubil kredibilnost argumentiranja. Blagor ponižnim...
rasputin
Realist, Bog je ljubezen je Klakočarjeva povzela po Jezusu, Krišni, Budi in mnogih drugih. Te je hudobec zapeljal, da si zapustil Boga?
Johan
Tako in tako je predvidevano, kaj si Rasputin misli o konservativizmu, katolicizemu in njegovi "žlahtnosti". Nekako mu ne gre definicija desničarji in levičarja, ki sem mu jo ponudil. Pa je, sicer, široko aplikativna in bi jo lahko s pridom uporabljal tudi za konzerve in njihovo odpiranje. Ključ je univerzalen...
Kraševka
Vedno se OHRANJA, zgodovinsko gledano, to, kar je dobro in koristno.
Narava sama gre vedno po svojih TRADICIONALNIH - tirnicah. Ko človek hoče tirnice preusmeriti, se mu narava vedno maščuje! Bojim se, da bo žrtev narave, tudi človeštvo.
Navade in običaji, ki so jih naši predniki 100-letja gojili, so se izkazali za dobre.
Pa tudi pogledi na družbo so pomembni, tako pri ohranjanju družine, vere, narave in KULTURE.
Prav VREDNOTE so tiste, ki družbo ohranjajo. Vsekakor je DELO velika vrednota, ki bi ga lenuhi najraje izenačili s pohajkovanjem, kolesarjenjem...... Včasih je veljalo razmerje - 8 ur delo, 8 ur prostočasne dejavnosti in 8 ur počitek. Danes pa bi Mesec 7 urni delovni čas zmanjšal na 4 ure, vse ostalo pa bi namenil zabavi. In potem jok in stok ter lakota, ker bi kruha zmankalo.....
Neoliberalizem, pa bi hotel vse postaviti na "glavo" in potem se čudimo zakaj je družba vedno bolj AGRESIVNA in nezadovoljna, planet ONESNAŽEN, narava pa vedno bolj zanemarjena in onesnažena.
Tako daleč smo prišli, da bi najraje zbrisali očeta in mater, ter spreminjali moškega v žensko in obratno.
Ko niti več ne ločimo spola, smo padli zelo nizko in se oddaljili od narave. Pravzaprav v imenu "napredka" - neoliberalci še najbolj uničujejo NARAVO.
Mislim, da prihaja čas, ko bomo KONSERVATIVCI spoznani za NAPREDNE......!
Kaj pa vem
Prav pri tem - napredno se velja ustaviti. Naposlušali smo se v šoli o naprednosti (najbrž tudi vi), tako, da nam je sedlo v podzavest. Kar sprejeli smo da smo nazadnjaški, oni drugi pa sila napredni. Se mi zdi, da če začnemo zadeve poimenovati prav, bo že s tem storjen korak v pravo smer. Prav pri ljudeh, ki se imajo za sila napredne opažam, da jim je družina zelo pomembna, da so proti igračkanjem s spoli in tudi, da ne želijo na položajih ljudi, ki so jim z volitvami pokazali vrata, torej so v resnici zelo koservativni. Tečejo seveda za "naprednimi", ker je to pač in, ne da bi pogledali kaj jim ti ponujajo. Kličem ljudem. ki se na slovenščino bolje spoznajo kot jaz, da za progresivizem in konzervatizem, poiščejo primerne ustreznice v slovenskem jeziku.
amelie
Kraševka, sama bi "oddaljili od narave" zamenjala z "oddaljili od stvarnosti" ... Zato, ker to nekako bolj opredeli obravnavani pomen !!
Johan
Zgoraj je Thor začel, tako kot je, za njim pa je Kraševka, sicer, obetavno začela, tehtno nadaljevala, proti koncu pa se je "zaplezala" in podrla začetni miselni in umetniški vtis.
Thor
Večina konservativcev je bila vedno za napredek in razvoj. Težava je s progresivci, ki so za svobodo in napredek le v besedah ali pa še tam ne, v resnici gre pa za težke lunatike, nazadnjake in fašiste, ki na ostalo Slovenijo delujejo kot mlinski kamen okrog vratu. Zaradi njih nas bo prehitela cela Vzhodna Evropa, najbrž nas bo čez čas ujela in prehitela celo razbita Ukrajina. Nazadnjaški socialisti vodijo Sloveniji v revščino, trpljenje in samouničenje. Del konservativcev pa jim pri tem pomaga.
Johan
No, cvetka je že prvi stavek. Ni treba brati naprej, vse pove o vsebini in piscu.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.