Jon Fosse, letošnji Nobelov nagrajenec za književnost: "Katoliška Cerkev je edina prava opozicija trenutno vladajočim silam."

Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost je norveški pisatelj Jon Fosse. Je romanopisec, esejist in eden najbolj izvajanih svetovnih dramatikov. Njegovi romani so prevedeni v več kot dvajset jezikov, med najbolj znanimi pa so "Jutro in večer", "Melanholija 1" in "Melanholija 2" ter njegovo največje delo "Septologija" – roman v sedmih delih. Je najslavnejši norveški dramatik po Henriku Ibsenu. In je katoličan. Aktiven in prepričan katoličan.

Svet sodobne literature in dramatike ga obožuje, zato mu prisluhne. Intervjuje daje redko, ko pa jih, so objavljeni v najbolj prestižnih svetovnih medijih. V lanskem intervjuju za The New Yorker o je sebi povedal, da je »samo čuden tip iz zahodnega, ruralnega dela Norveške.« Odraščal je kot mešanica komunista in anarhista, študiral primerjalno književnost in kmalu zaslovel kot romanopisec. Pozneje je dolgo pisal zgolj dramatiko, leta 2012 pa se je spreobrnil v katoliško vero, se ozdravil alkoholizma in se ponovno poročil.

Fosse odkrito javno govori o svoji veri in o njenem velikem vplivu na svoje življenje.

Spreobrnjenec o spreobrnjencu

Po tem je napisal svojo najbolj znano delo Septologijo, ki je roman v sedmih delih. Pripovedovalec je slikar Asle, spreobrnjenec v katolištvo, ki žaluje po smrti svoje žene. Noč pred božičnim večerom Asle najde svojega nezavestnega prijatelja, prav tako slikarja po imenu Asle, ki v neki ulici umira zaradi zastrupitve z alkoholom.

Fosse odkrito javno govori o svoji veri in o njenem velikem vplivu na njegovo življenje. Pravi, da mu je pomagala opustiti alkohol, prav tako pa ima velik pečat tudi v njegovem pisanju. Večkrat je povedal, da je velik občudovalec Mojstra Eckharta in njegove mistike: Na nek način sem začel verjeti v Boga kot osebo. Pravim sebi, da verjamem v Boga, kot prisotnost hkrati tam zunaj in tukaj. Toda tako kot Eckhart nisem imel nobene dogmatike. Šele mnogo let pozneje sem se odločil za spreobrnitev v katoliško Cerkev. Tega ne bi mogel storiti, če ne bi bilo Mojstra Eckharta in njegovega načina, kako biti hkrati katolik in mistik.«

Prav tako pa je Mojster Eckhart nanj vplival tudi povsem literarno: »Ima popolnoma svojo vizijo. V najstniških letih sem bil nekakšen neumen marksist in ateist – to je bilo v tistih časih nekaj normalnega za mlade, ambiciozne intelektualce. Toda v procesu pisanja je bilo nekaj, česar nisem mogel povsem razumeti, nekaj skrivnosti: Od kod prihaja? Ne prihaja od tu [pokaže na svoje srce]. Ne, od zunaj je.«

Bog, vera, institucija

Na precej provokativno vprašanje o tem, kako doživlja odnos med Bogom in Cerkvijo ter njenimi dogmami, je odgovoril:

Šele mnogo let pozneje sem se odločil za spreobrnitev v katoliško Cerkev. Tega ne bi mogel storiti, če ne bi bilo Mojstra Eckharta in njegovega načina, kako biti hkrati katolik in mistik.«

Katoliška Cerkev je edina prava opozicija trenutno vladajočim silam

Fosse, ki je poročen s Slovakinjo, s katero imata pet otrok, je izpostavil, da katoliško cerkev vidi kot edino pravo konkurenco močnim gospodarskim silam, ki danes vladajo svetu: »Cerkev je najpomembnejša institucija, kolikor vidim, antikapitalistične teologije. Imate literaturo in umetnost kot drugo institucijo, vendar nista tako močni kot cerkev.«

Posebnost Fossejevih del je tudi v tem, da jih piše v 'novonorveščini'(nynorsk), jeziku, ki ga uporablja le okoli deset odstotkov Norvežanov in se je razvil v 19. stoletju na podlagi podeželskih narečij. V obrazložitvi izbire Fossa za Nobelovo nagrado so zapisali, da je to prejel za "inovativne igre in prozo, ki daje glas neizrekljivemu". Njegova dela se "dotaknejo najglobljih čustev, ki jih imate – tesnobe, negotovosti, vprašanj življenja in smrti," je dejal član Švedske akademije Anders Olsson.