Kaj ima Miro Cerar skupnega z Donaldom Trumpom in zakaj si slovenski levičarji pred tem zatiskajo oči

Ulice in trgi polni ljudskih množic, vzklikajočih protifašistična gesla. Visoko dvignjeni plakati upodabljajo voditelja v nacistični ikonografiji. Množično vrenje ponekod prerašča v nemir, nasilje. Sliši se kričanje, pok, žvenket steklovine …

Posnetki protestov iz Amerike ob izvolitvi novega predsednika se v spokojnosti postnovoletne Slovenije zdijo kot oddaljen deja vu. Zgolj bežen spomin na čase, ko se je proti desni oblasti v temo in mraz zdelo smiselno podati marsikateremu Slovencu.

Še dobro, da jim v letošnjo zmrzal ni treba. Na oblasti je pač spet levica, ne pa kak avtoritaren desničarski avtokrat, ki bi na mejah postavljal zid proti migrantom in samovoljno uveljavljal zakonodajo, ki krši človekove pravice in mednarodne konvencije.

Ali pač?!?

Preobrazba Mira Samse

Ne glede na premierovo politično mlahavost v prvem delu mandata je treba priznati, da je PR-ovsko redefinirani Miro Cerar v nekaterih pogledih celo korak pred takšnim dedcem kot je Donald Trump.

Obdobja »razmislekov« in »preučevanj« je zanj nepreklicno konec in medtem ko ameriški predsednik obmejni zid šele obljublja, je slovenska južna meja že lep čas obdana z bodečo žico. In ko Trump napoveduje omejevanje vstopa bližnjevzhodnim beguncem, je Cerar v te namene skozi parlament že spravil vso potrebno zakonodajo.

Ni kaj, slovenska leva koalicija je za Trumpovo administracijo skorajda trendseter.

Najbolj fascinantna je prizanesljiva zadržanost, s katero vladno gaženje po svetinjah levičarskega vrednotenja sveta spremlja avantgarda, ki je pripomogla, da je ta opcija na oblasti.

Fašisti? Naši pa že ne!

A najbolj fascinantna je prizanesljiva zadržanost, s katero vladno gaženje po svetinjah levičarskega vrednotenja sveta spremlja avantgarda, ki je pripomogla, da je ta opcija na oblasti.

Pri tem še zdaleč ne gre zgolj za migrante. To je vlada, ki je vojski v mirnodobnem času razširila pooblastila. V okviru zveze NATO na ruske meje pošilja slovenske čete. V prid vplivne mednarodne korporacije bi razlastila ljudstvo. S spremembo dohodninske lestvice premožnim dviguje prihodek …

Mar kdo dvomi, da ne bi v primeru desne oblasti doživljali scene izpred štirih let, ko so za mnogo manjše »grehe« horde na ulicah pozivale k pogromu nad »političnimi elitami« in lutke z obrazi osovraženih politikov obešale z mostov? In da ne bi ugledni mnenjski voditelji in levi intelektualci v zgražanju vili roke in vpili o fašistični oblasti v Sloveniji?!

In prav v tem je ključni problem slovenskih levičarskih mislecev in aktivistov. V nebo vpijoča dvojna merila in neskončna toleranca do početja njihovih izvoljencev jim povsem jemljejo kredibilnost. Saj v besedah se tu in tam še oglasijo, ampak koliko že se jih je oni dan zbralo na protestu pred parlamentom zaradi sprejemanja sporne begunske zakonodaje? Trideset?!?

Morda bi bilo z desničarji prav tako, če bi denimo Janša kot predsednik vlade začel furati LGBT propagando in se v javnosti pojavljati v majčki refugees welcome. A z desnico na oblasti človek vsaj dobi, kar je dejansko izvolil.

Pri levici pa nikoli ne veš – izvoliš Mira Cerarja, dobiš pa … Donalda Trumpa.

Verjetno jim je v tolažbo, da je vse boljše kot Janša. Pa je res?