Kaj je v ozadju združevanja referendumov, ki ga predlaga Svoboda, in kako bi vplivalo na evropske volitve?

Poleg dveh že predvidenih posvetovalnih referendumov, o drugem bloku jedrske elektrarne Krško in evtanaziji, nas očitno čakata še dva, in sicer o ureditvi pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene in o spremembah volilne zakonodaje. Govorilo se je tudi o možnosti, da bi bili izvedeni istočasno kot evropske volitve.

Glede tega, zakaj prihaja do združevanja referendumov, kako bi vplivalo na evropske volitve, če bi bili izvedeni istočasno, in kaj taktizirajo v Gibanju Svoboda, smo povprašali tri politične analitike.

Obstaja možnost istočasne izvedbe referendumov in evropskih volitev

Poleg že predvidenega referenduma o JEK2, ki bi bil izveden novembra letos in so ga podprli v vseh parlamentarnih strankah, razen Levici, in predloga referenduma o evtanaziji nas letos očitno čakata še dva referenduma.

V državni zbor so v Gibanju Svoboda vložili predlog za posvetovalni referendum, s katerim bi preverjali naklonjenost volivcev zakonski ureditvi pridelave, predelave, prometa in uporabe konoplje v medicinske namene. Vložen je bil tudi predlog za posvetovalni referendum o spremembah volilne zakonodaje. Te bi šle v smeri večjega vpliva volivcev pri odločanju o posameznih kandidatih. Predlagana je namreč uvedba preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.

Omenjala se je sicer tudi možnost, da bi referendume izvedli istočasno kot evropske volitve, ki bodo v Sloveniji 9. junija. Kot je povedal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, ta možnost še vedno obstaja. Posvetovalni referendum je sicer vrsta referenduma, ki ga razpiše državni zbor o svojih vprašanjih, ki se nanašajo bodisi na državo bodisi na omejeno območje. Izid referenduma za državni zbor ni zavezujoč. Referendum razpiše državni zbor, pobudo zanj pa lahko vloži vsak poslanec.

Haček: Gre za odvračanje pozornosti

Pogovarjali smo se s političnim analitikom prof. dr. Mirom Hačkom s Fakultete za družbene vede. Kot je povedal, gre v tem primeru za posvetovalne, in ne obvezujoče, naknadne referendume. Posvetovalnih referendumov smo imeli do sedaj zelo malo.

Haček meni, da težko rečemo, da so to referendumi, ki bi zelo vplivali na prihodnje politične odločitve. Glede njih imamo polno koalicijsko soglasje, razen pri Levici, ki ne podpira referenduma za drugi blok jedrske elektrarne. Koalicija ima dovolj glasov, da lahko razpiše te 3 referendume. To pa ne pomeni avtomatično, da bodo ti predlogi, če jih bodo volivci podprli, tudi uzakonjeni. Sploh to velja za referendum glede volilnega sistema, ker bo za sprejetje zakona tam potrebna dvotretjinska večina, ki pa je koalicija nima. Pri vprašanjih konoplje in evtanazije se bo zakon lahko sprejel z navadno večino, a bo najbrž prišlo do naknadnega zakonodajnega referenduma, ki ga bo opozicija zahtevala s 40.000 podpisi.

Na evropske volitve referendumi ne morejo vplivati, razen če bi bili na isti dan kot te volitve. Nekega navdušenja nad tem ni, političnega soglasja pa tudi ne, je povedal Haček. Časa namreč ni veliko, do takrat je manj kot 3 mesece. Istočasno bo potekala kampanja za evropske volitve, ki bo pri nas imela še notranjepolitično konotacijo. Bolj verjetno bo prišlo do super-referendumskega dne nekje v novembru, ocenjuje Haček.

Če bi bil referendum na dan evropskih volitev, bi bila udeležba nekoliko večja, a najbrž ne bi hkrati imeli vseh 4, je za naš medij povedal Haček. Udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v EU, taka udeležitev pa gre v korist bolj etabliranim strankam, dosti manj kot zunajparlamentarnim, dodaja Haček.

Pri referendumih gre za politično strateško potezo, za odvračanje pozornosti od tistih vprašanj, s katerimi je Svoboda šla na volitve in zmagala, je še povedal Haček. V Svobodi so napovedali 8 reform, nobeno izmed referendumskih vprašanj pa se ne nanaša nanje. S temi referendumi preusmerjajo politično pozornost v drugo smer, tako da se ne ukvarja s stvarmi, ki pred očmi razpadajo, je povedal Haček. Tako se bomo vsi sedaj ukvarjali s konopljo in evtanazijo, ne pa s tem, da ne moremo do osebnega zdravnika ali specialista.

To je klasična taktika preusmerjanja pozornosti, za naš medij še dodaja Haček. V Gibanju Svoboda niso prvi, ki se poslužujejo take taktike. Javnost se bo ob pomoči mainstream medijev ukvarjala s temi temami, hkrati pa bo manj pozornosti namenjene davčni reformi, pokojninskemu sistemu ali zdravstveni reformi, je povedal Haček.

V Gibanju Svoboda se ne odločajo strateško, racionalno, ampak hipno, glede na to, kako se počutijo in kaj bi jim najbolj koristilo

Pogovarjali smo se tudi s političnim analitikom Aljušem Pertinačem. Kot je povedal za naš medij, ne gre za kakršnokoli taktiziranje koalicije. Sam sicer podpira idejo, da bi referendumi bili izvedeni istočasno kot evropske volitve, sploh zato ker gre za posvetovalne referendume, posledično pa bi imeli višjo udeležbo.

Če hočemo izvedeti, kaj si ljudje mislijo o posameznem vprašanju, je bolje, da se čim več ljudi referenduma udeleži, dodaja Pertinač. Dobro bi bilo tudi z vidika stroškov. V primeru istočasnosti pa bi bila težava, kako bi se prekrivali kampanja za referendume in evropske volitve. S tega vidika istočasnost ni najboljša, saj bi kampanja za evropske volitve zasenčila kampanjo za referendume.

Bolje bi bilo tako, da bi bili referendumi hkrati, a na nek kasnejši datum. Optimalno bi bilo jeseni, da se po evropskih volitvah in poletnih počitnicah, septembra ali oktobra začne kampanja za referendume, ti pa bi bili potem novembra, je za naš medij povedal Pertinač. Problem za junijsko izvedbo referendumov bi bil sicer tudi v tem, da do takrat ni več veliko časa.

Kot je še povedal Aljuš Pertinač, se v Gibanju Svoboda ne odločajo strateško, racionalno, ampak hipno, glede na to, kako se takrat počutijo in kaj bi njim najbolj koristilo. Kakršnakoili odločitev glede referendumov, če je že bila sprejeta, se utegne še spremeniti do evropskih volitev, je še dodal Pertinač.

Nekaj besed je za naš medij spregovoril še analitik Sebastjan Jeretič. Kot je povedal, se vidi, da so v Svobodi »začeli migati«. Odreagirali so namreč na veliko krizo, ki se tiče javnega mnenja, in potegnili serijo potez. To je glavni razlog, zakaj prihaja do referendumov.

Reakcija na krizo v padanju podpore je vidna tudi pri drugih potezah, npr. pri preložitvi Vesne Vuković na drugo funkcijo. Če bi bila velika mobilizacija na referendume, bi lahko to pripomoglo k višji udeležbi ter manjši katastrofi za vladajočo koalicijo na evropskih volitvah, je povedal Jeretič. Je pa vprašanje, ali bo s temi konkretnimi temami možnost pripeljati toliko več ljudi na volitve. Udeležba na evropskih volitvah je pri nas namreč zelo nizka, vsak korak, vsaka mobilizacija za dvig pa bi bila za vladajočo koalicijo zelo pomembna, ker nimajo toliko mobilizacijske moči. Ali jim bo uspelo ali ne, pa je odvisno od uspešne kampanje, dodaja Jeretič.