Kaj lahko Ruandi da Slovenija in kaj se v Sloveniji lahko naučimo od Ruande?
POSLUŠAJ ČLANEK
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je v ponedeljek in torek (25. in 26. oktober) obiskal Ruando. Skupaj z zunanjimi ministri Nemčije, Portugalske in Francije se je udeležil ministrskega zasedanja med Evropsko in Afriško unijo, ki služi kot priprava na 6. vrh AU-EU, ki bo potekal prihodnje leto.
Poleg iskanja skupne vizije na srečanju ministrov pa je minister Logar obiskal tudi šolo, ki smo jo pomagali zgraditi Slovenci in spominsko obeležje žrtvam Ruandskega genocida. Prav na področju sprave pa se Slovenci lahko veliko naučimo od Ruande, ki ima danes, tako kot še velik del Afrike, izjemen razvojni potencial. Dr. Anže Logar je z nami podelil nekaj svojih vtisov z obiska Ruande.
Ruanda je leta 1994 doživela grozljiv genocid. Večinski Hutuji so v treh mesecih morije ubili več kot milijon manjšinskih Tutsijev, preživelo jih je 600.000, od tega 300.000 otrok – sirot. Izkušnja je grozljiva sama po sebi, a ključno je, da je Ruanda po tem stopila na pot sprave, ki je državni projekt.
In prav iz njihove izkušnje se lahko drugi narodi učimo, kako se lotiti sprave. Slovenci imamo na tem področju poseben izziv, saj se zdi naša sprava skoraj nedosegljiva, danes nekateri celo govorijo, da ni mogoča in da je cilj le »pomiritev«.
Kot enega ključnih elementov sprave minister Logar omeni poučevanje zgodovine. »Zaradi boleče izkušnje na primer v šolah dolgo časa niso poučevali zgodovine. Šele ko so verodostojno zapisali sodobno zgodovino države, so mlado generacijo začeli poučevati o dogodkih izpred 27 let. Brez olepševanja.« A niso se ustavili le pri poučevanju zgodovine, saj se sprava nanaša na odnose konkretnih ljudi, z različnih bregov, ki so zmožni priznati zločine in jih nato odpustiti.
»V okviru spravnega postopka sva bila z visokim predstavnikom
za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom povabljena na poseben dogodek v Bugesero, mesto, ki je bilo jedro genocida. Monika, 57, je pred vsemi zbranimi povedala svojo grozljivo izkušnjo. Izgubila je moža in vseh pet otrok. Za njo je stopil pred mikrofon 50-letni Jose. Prav tisti, ki je ubil njene otroke. Povedal je še svojo plat. Nato so ju posedli enega poleg drugega. Lahko razumete, da sem bil globoko pretresen. Spodrezan,« vtis iz obiska Ruande strne Logar, ki ga je videno pustilo brez besed.
A kot opaža, se prav zaradi aktivnega prizadevanja za spravo Ruanda danes premika naprej, kljub grozni zgodovinski izkušnji. Danes je to čista, mirna, varna in urejena država, ki funkcionira in daje upanje.
https://twitter.com/AnzeLog/status/1452686484755128320
Navdih pa predstavlja tudi zgodba sestre Anke Burgar, ki je s pomočjo donacij slovenske Karitas, misijonskega središča Slovenije in slovenskega zunanjega ministrstva v letih 2013 in 2014 postavila šolo sv. Vincencija Pavelskega za otroke iz revnih družin v Kigaliju. Tudi slednjo je obiskal minister Logar, kjer ga je sprejelo 369 učencev in učenk šole ter njihovi starši in učitelji. Šolo vodijo sestre usmiljenke. »Ko zagledaš te vesele otroške oči, ki so iskreno srečni ob tem, da se lahko učijo, in da pripravijo otroški program ob mojem obisku v šoli Sv. Vincencija Pavelskega - tak dogodek se te preprosto dotakne,« je povedal za Domovino.
Šola v Kigaliju je eden izmed enajstih projektov Slovenske karitas v Afriki za pomoč najrevnejšim do dostojnejšega življenja, ki jih je sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije od leta 2008 dalje, v skupni vrednosti 1 milijona evrov.
Kot je ob obisku povedal minister, je razvojna pomoč v pravih rokah tisto, kar bistveno pripomore k razvoju lokalne skupnosti, izobrazi mlade in postavi temelje za prihodnost. V njegovem mandatu sta slovensko zunanje ministrstvo in Slovenska karitas podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo omogočilo še več projektov za pomoč skupnostim v tem depriviligiranem delu sveta.
Caritas Ruanda v sodelovanju s slovenskim zunanjim ministrstvom izvaja še projekt trajnostnega upravljanja z vodo in drugimi viri za boljše pogoje za življenje na območju Karongi na zahodu Ruande. V okviru projekta obnavljajo vodovodne sisteme, gradijo vodnjake, postaje za umivanje rok, 1450 ljudem pa bodo omogočili zagon obrti in možnosti za kmetovanje.
V torek je nato potekalo srečanje ministrov Evropske in Afriške unije. Namen srečanja je bila priprava vrha AU-EU prihodnje leto, ta teden pa so pripravili ključne vsebinske poudarke. Ti se nanašajo na multilateralizem, digitalno transformacijo, trajnostno ravnanje z vodo, investicije v zeleni prehod, mir in varnost ljudi ter obnovo po pandemiji.
»Že dejstvo, da je šlo šele za drugo ministrsko srečanje v zgodovini odnosov EU-AU, govori o tem, da so bili dosedanji odnosi premalo intenzivni,« dodaja Logar ki se je na srečanju zavzel tudi za ambiciozno vizijo partnerstva med Evropsko unijo in Afriko. Konkreten doprinos Slovenije poleg že prej omenjenih projektov je tudi darovanje cepiva, medicinske opreme in finančnih sredstev za blaženje posledic covida-19 v Afriki. Slovenija je glede na število prebivalcev v samem vrhu donatoric na tem področju.
Na pomen partnerstva z Afriko in prihodnjem gospodarskem sodelovanju so v skupnem članku opozorili tudi štirje evropski zunanji ministri, ki so se udeležili srečanja. O možnostih prihodnjega sodelovanja in razvojnem potencialu Afrike pa minister Logar: »Razvojni zaostanek Afrike je tako velik, da bo vsak, ki bo še pravi čas postal generator te rasti, še dolgo beležil rast v gospodarski menjavi. Zato se splača investirati v ta kontinent. Zaradi migracijske nevarnosti pa je nujen tudi politični dialog na ustrezni ravni.«
Poleg iskanja skupne vizije na srečanju ministrov pa je minister Logar obiskal tudi šolo, ki smo jo pomagali zgraditi Slovenci in spominsko obeležje žrtvam Ruandskega genocida. Prav na področju sprave pa se Slovenci lahko veliko naučimo od Ruande, ki ima danes, tako kot še velik del Afrike, izjemen razvojni potencial. Dr. Anže Logar je z nami podelil nekaj svojih vtisov z obiska Ruande.
Po grozljivem genocidu Ruanda stopila na konkretno pot sprave in napredka
Ruanda je leta 1994 doživela grozljiv genocid. Večinski Hutuji so v treh mesecih morije ubili več kot milijon manjšinskih Tutsijev, preživelo jih je 600.000, od tega 300.000 otrok – sirot. Izkušnja je grozljiva sama po sebi, a ključno je, da je Ruanda po tem stopila na pot sprave, ki je državni projekt.
In prav iz njihove izkušnje se lahko drugi narodi učimo, kako se lotiti sprave. Slovenci imamo na tem področju poseben izziv, saj se zdi naša sprava skoraj nedosegljiva, danes nekateri celo govorijo, da ni mogoča in da je cilj le »pomiritev«.
Kot enega ključnih elementov sprave minister Logar omeni poučevanje zgodovine. »Zaradi boleče izkušnje na primer v šolah dolgo časa niso poučevali zgodovine. Šele ko so verodostojno zapisali sodobno zgodovino države, so mlado generacijo začeli poučevati o dogodkih izpred 27 let. Brez olepševanja.« A niso se ustavili le pri poučevanju zgodovine, saj se sprava nanaša na odnose konkretnih ljudi, z različnih bregov, ki so zmožni priznati zločine in jih nato odpustiti.
»V okviru spravnega postopka sva bila z visokim predstavnikom
za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom povabljena na poseben dogodek v Bugesero, mesto, ki je bilo jedro genocida. Monika, 57, je pred vsemi zbranimi povedala svojo grozljivo izkušnjo. Izgubila je moža in vseh pet otrok. Za njo je stopil pred mikrofon 50-letni Jose. Prav tisti, ki je ubil njene otroke. Povedal je še svojo plat. Nato so ju posedli enega poleg drugega. Lahko razumete, da sem bil globoko pretresen. Spodrezan,« vtis iz obiska Ruande strne Logar, ki ga je videno pustilo brez besed.
A kot opaža, se prav zaradi aktivnega prizadevanja za spravo Ruanda danes premika naprej, kljub grozni zgodovinski izkušnji. Danes je to čista, mirna, varna in urejena država, ki funkcionira in daje upanje.
https://twitter.com/AnzeLog/status/1452686484755128320
Slovenska pomoč Ruandi prišla v prave roke
Navdih pa predstavlja tudi zgodba sestre Anke Burgar, ki je s pomočjo donacij slovenske Karitas, misijonskega središča Slovenije in slovenskega zunanjega ministrstva v letih 2013 in 2014 postavila šolo sv. Vincencija Pavelskega za otroke iz revnih družin v Kigaliju. Tudi slednjo je obiskal minister Logar, kjer ga je sprejelo 369 učencev in učenk šole ter njihovi starši in učitelji. Šolo vodijo sestre usmiljenke. »Ko zagledaš te vesele otroške oči, ki so iskreno srečni ob tem, da se lahko učijo, in da pripravijo otroški program ob mojem obisku v šoli Sv. Vincencija Pavelskega - tak dogodek se te preprosto dotakne,« je povedal za Domovino.
Šola v Kigaliju je eden izmed enajstih projektov Slovenske karitas v Afriki za pomoč najrevnejšim do dostojnejšega življenja, ki jih je sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije od leta 2008 dalje, v skupni vrednosti 1 milijona evrov.
Kot je ob obisku povedal minister, je razvojna pomoč v pravih rokah tisto, kar bistveno pripomore k razvoju lokalne skupnosti, izobrazi mlade in postavi temelje za prihodnost. V njegovem mandatu sta slovensko zunanje ministrstvo in Slovenska karitas podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo omogočilo še več projektov za pomoč skupnostim v tem depriviligiranem delu sveta.
Caritas Ruanda v sodelovanju s slovenskim zunanjim ministrstvom izvaja še projekt trajnostnega upravljanja z vodo in drugimi viri za boljše pogoje za življenje na območju Karongi na zahodu Ruande. V okviru projekta obnavljajo vodovodne sisteme, gradijo vodnjake, postaje za umivanje rok, 1450 ljudem pa bodo omogočili zagon obrti in možnosti za kmetovanje.
Ministri za več konkretnega sodelovanja z Afriko – celino izjemnega potenciala
V torek je nato potekalo srečanje ministrov Evropske in Afriške unije. Namen srečanja je bila priprava vrha AU-EU prihodnje leto, ta teden pa so pripravili ključne vsebinske poudarke. Ti se nanašajo na multilateralizem, digitalno transformacijo, trajnostno ravnanje z vodo, investicije v zeleni prehod, mir in varnost ljudi ter obnovo po pandemiji.
»Že dejstvo, da je šlo šele za drugo ministrsko srečanje v zgodovini odnosov EU-AU, govori o tem, da so bili dosedanji odnosi premalo intenzivni,« dodaja Logar ki se je na srečanju zavzel tudi za ambiciozno vizijo partnerstva med Evropsko unijo in Afriko. Konkreten doprinos Slovenije poleg že prej omenjenih projektov je tudi darovanje cepiva, medicinske opreme in finančnih sredstev za blaženje posledic covida-19 v Afriki. Slovenija je glede na število prebivalcev v samem vrhu donatoric na tem področju.
Na pomen partnerstva z Afriko in prihodnjem gospodarskem sodelovanju so v skupnem članku opozorili tudi štirje evropski zunanji ministri, ki so se udeležili srečanja. O možnostih prihodnjega sodelovanja in razvojnem potencialu Afrike pa minister Logar: »Razvojni zaostanek Afrike je tako velik, da bo vsak, ki bo še pravi čas postal generator te rasti, še dolgo beležil rast v gospodarski menjavi. Zato se splača investirati v ta kontinent. Zaradi migracijske nevarnosti pa je nujen tudi politični dialog na ustrezni ravni.«
Zadnje objave
V Brežicah so požgali hišo osebe, zaposlene v pravosodju
7. 11. 2024 ob 19:03
Pozabljeni Slovenci: Jurij Slatkonja
7. 11. 2024 ob 15:00
Marta Kos zatrdila, da ni bila nikoli sodelavka Udbe
7. 11. 2024 ob 13:32
Kaj Melania Trump razkriva v svoji knjigi?
7. 11. 2024 ob 12:05
Trump je novi predsednik ZDA. Kako se je odzval svet?
7. 11. 2024 ob 10:37
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
110 let od prve svetovne vojne: Šokantne izgube na ruski fronti (19. del)
6. 11. 2024 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
110 let od prve svetovne vojne: Šokantne izgube na ruski fronti (19. del)
6. 11. 2024 ob 19:00
Novo: 173. številka Domovine
6. 11. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
NOV
07
NOV
08
Virtualni ogled Auschwitza: Auschwitz pred vašimi očmi
09:00 - 11:00
NOV
08
NOV
09
Video objave
Izbor urednika
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
6. 11. 2024 ob 15:00
Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA
6. 11. 2024 ob 14:46
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
4 komentarjev
Peter Klepec
Dokler bo zahod le delil vbogajme, ne bo efekta. Treba jih je nauciti loviti ribe, na pa jim ribe dajati zastonj. Vem o cem govorim, desetletja sem bil zraven in sele proti koncu sem uvidel v cem je napaka.
Kraševka
Dobro ste povedali. To pravi že stari Kitajski pregovor; "Ko vidiš lačnega, ne dajaj mu jesti ribo, ampak nauči ga LOVITI RIBE" ! Treba gledati dolgoročno. Enako je pri sprejemanju migrantov, kjer jim nudimo topel prostor, brezplačno hrano in žepnino. Pravi HUMANITARCi bi morali sami iti v države, kjer vlada revščina in tam naj bi jim pomagali delati namakalne naprave, intentzivno kmetovati, graditi, šolati...... Ko človeku daš denar, ne, da bi ta kaj delal, ga samo pokvariš in narediš "invalida".
AlojzZ
A bi to mogoče lahlo veljalo tudi za domače ljudi? Kdor noče delati, naj ne je!
STAJERKA2021
Peter Klepec in Kraševka - podpišem! V Afriko se letno vržejo milijarde, ki pristanejo v rokah lokalnih "šerifov" in njihovih vojsk. Ljudje dobivajo tu in tam vrečo riža in nekaj kapljic pitne vode. Afrika je vreča brez dna, saj se s tem denarjem podpira korupcija! Pa tudi delovne navade imajo take, ki niso sprejemljive in so posledica tega - DA JIH NI NIHČE NAUČIL "RIBE LOVITI", ZNAJO JIH SAMO POJESTI. To je srž problema. Upam, da jih ne bo Logar povabil v Slovenijo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.