Kaj lahko Ruandi da Slovenija in kaj se v Sloveniji lahko naučimo od Ruande?

Foto: Twitter, Anže Logar
POSLUŠAJ ČLANEK
Minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar je v ponedeljek in torek (25. in 26. oktober) obiskal Ruando. Skupaj z zunanjimi ministri Nemčije, Portugalske in Francije se je udeležil ministrskega zasedanja med Evropsko in Afriško unijo, ki služi kot priprava na 6. vrh AU-EU, ki bo potekal prihodnje leto.

Poleg iskanja skupne vizije na srečanju ministrov pa je minister Logar obiskal tudi šolo, ki smo jo pomagali zgraditi Slovenci in spominsko obeležje žrtvam Ruandskega genocida. Prav na področju sprave pa se Slovenci lahko veliko naučimo od Ruande, ki ima danes, tako kot še velik del Afrike, izjemen razvojni potencial. Dr. Anže Logar je z nami podelil nekaj svojih vtisov z obiska Ruande.

Po grozljivem genocidu Ruanda stopila na konkretno pot sprave in napredka


Ruanda je leta 1994 doživela grozljiv genocid. Večinski Hutuji so v treh mesecih morije ubili več kot milijon manjšinskih Tutsijev, preživelo jih je 600.000, od tega 300.000 otrok – sirot. Izkušnja je grozljiva sama po sebi, a ključno je, da je Ruanda po tem stopila na pot sprave, ki je državni projekt.

In prav iz njihove izkušnje se lahko drugi narodi učimo, kako se lotiti sprave. Slovenci imamo na tem področju poseben izziv, saj se zdi naša sprava skoraj nedosegljiva, danes nekateri celo govorijo, da ni mogoča in da je cilj le »pomiritev«.

Kot enega ključnih elementov sprave minister Logar omeni poučevanje zgodovine. »Zaradi boleče izkušnje na primer v šolah dolgo časa niso poučevali zgodovine. Šele ko so verodostojno zapisali sodobno zgodovino države, so mlado generacijo začeli poučevati o dogodkih izpred 27 let. Brez olepševanja.« A niso se ustavili le pri poučevanju zgodovine, saj se sprava nanaša na odnose konkretnih ljudi, z različnih bregov, ki so zmožni priznati zločine in jih nato odpustiti.

»V okviru spravnega postopka sva bila z visokim predstavnikom

Foto: Twitter, Anže Logar


za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepom Borrellom povabljena na poseben dogodek v Bugesero, mesto, ki je bilo jedro genocida. Monika, 57, je pred vsemi zbranimi povedala svojo grozljivo izkušnjo. Izgubila je moža in vseh pet otrok. Za njo je stopil pred mikrofon 50-letni Jose. Prav tisti, ki je ubil njene otroke. Povedal je še svojo plat. Nato so ju posedli enega poleg drugega. Lahko razumete, da sem bil globoko pretresen. Spodrezan,« vtis iz obiska Ruande strne Logar, ki ga je videno pustilo brez besed.

A kot opaža, se prav zaradi aktivnega prizadevanja za spravo Ruanda danes premika naprej, kljub grozni zgodovinski izkušnji. Danes je to čista, mirna, varna in urejena država, ki funkcionira in daje upanje.

https://twitter.com/AnzeLog/status/1452686484755128320

Slovenska pomoč Ruandi prišla v prave roke


Navdih pa predstavlja tudi zgodba sestre Anke Burgar, ki je s pomočjo donacij slovenske Karitas, misijonskega središča Slovenije in slovenskega zunanjega ministrstva v letih 2013 in 2014 postavila šolo sv. Vincencija Pavelskega za otroke iz revnih družin v Kigaliju. Tudi slednjo je obiskal minister Logar, kjer ga je sprejelo 369 učencev in učenk šole ter njihovi starši in učitelji. Šolo vodijo sestre usmiljenke. »Ko zagledaš te vesele otroške oči, ki so iskreno srečni ob tem, da se lahko učijo, in da pripravijo otroški program ob mojem obisku v šoli Sv. Vincencija Pavelskega - tak dogodek se te preprosto dotakne,« je povedal za Domovino.

Foto: Twitter, Anže Logar


Šola v Kigaliju je eden izmed enajstih projektov Slovenske karitas v Afriki za pomoč najrevnejšim do dostojnejšega življenja, ki jih je sofinanciralo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije od leta 2008 dalje, v skupni vrednosti 1 milijona evrov.

Kot je ob obisku povedal minister, je razvojna pomoč v pravih rokah tisto, kar bistveno pripomore k razvoju lokalne skupnosti, izobrazi mlade in postavi temelje za prihodnost. V njegovem mandatu sta slovensko zunanje ministrstvo in Slovenska karitas podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo omogočilo še več projektov za pomoč skupnostim v tem depriviligiranem delu sveta.

Caritas Ruanda v sodelovanju s slovenskim zunanjim ministrstvom izvaja še projekt trajnostnega upravljanja z vodo in drugimi viri za boljše pogoje za življenje na območju Karongi na zahodu Ruande. V okviru projekta obnavljajo vodovodne sisteme, gradijo vodnjake, postaje za umivanje rok, 1450 ljudem pa bodo omogočili zagon obrti in možnosti za kmetovanje.

Ministri za več konkretnega sodelovanja z Afriko – celino izjemnega potenciala


V torek je nato potekalo srečanje ministrov Evropske in Afriške unije. Namen srečanja je bila priprava vrha AU-EU prihodnje leto, ta teden pa so pripravili ključne vsebinske poudarke. Ti se nanašajo na multilateralizem, digitalno transformacijo, trajnostno ravnanje z vodo, investicije v zeleni prehod, mir in varnost ljudi ter obnovo po pandemiji.

»Že dejstvo, da je šlo šele za drugo ministrsko srečanje v zgodovini odnosov EU-AU, govori o tem, da so bili dosedanji odnosi premalo intenzivni,« dodaja Logar ki se je na srečanju zavzel tudi za ambiciozno vizijo partnerstva med Evropsko unijo in Afriko. Konkreten doprinos Slovenije poleg že prej omenjenih projektov je tudi darovanje cepiva, medicinske opreme in finančnih sredstev za blaženje posledic covida-19 v Afriki. Slovenija je glede na število prebivalcev v samem vrhu donatoric na tem področju.

Foto: MZZ


Na pomen partnerstva z Afriko in prihodnjem gospodarskem sodelovanju so v skupnem članku opozorili tudi štirje evropski zunanji ministri, ki so se udeležili srečanja. O možnostih prihodnjega sodelovanja in razvojnem potencialu Afrike pa minister Logar: »Razvojni zaostanek Afrike je tako velik, da bo vsak, ki bo še pravi čas postal generator te rasti, še dolgo beležil rast v gospodarski menjavi. Zato se splača investirati v ta kontinent. Zaradi migracijske nevarnosti pa je nujen tudi politični dialog na ustrezni ravni.«

KOMENTAR: Peter Merše
Zgled sprave
Problem sprave še danes duši Slovenijo, ustvarja delitve in preprečuje, da bi kot družba napredovali tako, kot bi lahko. Pogled na Afriško državico, ki se je sprave lotila resno, nam je lahko v velik zgled, kako se le te lahko lotimo tudi pri nas. Prvi korak je poznavanje zgodovine, drugi priznanje zločinov in to, da prisluhnemo drug drugemu v njegovi zgodbi in izkušnji. Nenazadnje so rane na obeh straneh. Seveda pa je predpogoj iskrenost. A če je uspelo Ruandcem, ni vrag, da ne bi nekoč tudi Slovencem.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike