Kaj bodo predsedniške volitve povedale o dosegu političnih strank

Tino Mamić

21. 10. 2017 ob 20:06
5 komentarjev

Komentar

POSLUŠAJ ČLANEK

Vsake volitve so največja, daleč najbolj objektivna in reprezentativna javnomnenjska anketa. Če jih znaš razložiti, so lahko tudi najboljši pokazatelj, kaj se bo zgodilo na naslednjih volitvah.

Naslednje volitve bodo že čez dobrega pol leta. In to najpomembnejše volitve v Sloveniji, parlamentarne. Kajpada so predsedniške volitve neprimerljive s parlamentarnimi. Kar pa ne pomeni, da iz njih ne moremo sklepati, kaj menijo ljudje o parlamentu. Kaj lahko torej izvemo iz rezultata nedeljskih volitev?

Odstotek glasov, ki jih bo dobil Marjan Šarec, bo pokazal, koliko ljudi uspejo še odkrito nagovoriti in mobilizirati strici iz ozadja.

Terminologija

Najprej naj razložimo, da uporabljamo evropsko terminologijo. Skrajna levica (Mesec, Tomič in njuni tovariši), levica (SMC, SD in Desus), leva sredina, desna sredina (SDS, NSi), desnica in skrajna desnica. To so pojmi, ki jih uporabljamo v zahodnoevropskem pomenu.

Odstotek glasov, ki jih bo dobil Marjan Šarec, bo pokazala, koliko ljudi uspejo še odkrito nagovoriti in mobilizirati strici iz ozadja. To so siceršnji volivci različnih strank. To bo seštevek vseh volivcev stranke Sem-že-pozabil-kako-se-trentuno-imenuje-skrajna-parlamentarna-levica ter skrajnega levega krila strank Desus, SMC in SD.

Politično neobstoječa leva sredina

Leva sredina, ki sicer v državnem zboru nima svoje formalne politične skupine, bo ugotovila, kolikšen je njen največji doseg. Če bi namreč kdo ustanovil levosredinsko stranko, česar pa, roko na srce, danes še ni za pričakovati, bi to bil njen potencial.

To so zmerni in levosredinski volivci SMC, SD in Desusa. Poleg njih je tu cela vrsta ljudi, ki hodijo k maši ali imajo konservativni svetovni nazor, a ne volijo vedno za konservativne politične stranke. Delež teh volivcev sicer ne moremo izmeriti, a po naši oceni gre za najmanj 15 odstotkov volivcev, mogoče pa tudi do četrtine.

Če zanemarimo demografske spremembe, so to ljudje, ki so leta 1990 volili Demos, potem pa počasi prehajali k tako imenovanim sredinskim strankam (Zeleni, Demokrati, LDS, Zares, PS, SMC). Zanimivo je, da je med njimi tudi precej volivcev SDS, čeprav tega v sami stranki ne slišijo radi. A dejstvo, da so ankete pokazale, da bo med četrtino in polovico volivcev SDS volilo Pahorja, kaže prav na to.

Delež glasov Tomčeve po pokazal, koliko je veliko glavno jedro SDS.

Kaj pomenijo odstotki Tomčeve in Novakove

Delež, ki ga bo prejela Romana Tomca potemtakem še zdaleč ne bo doseg stranke SDS. To napovedujejo tudi ankete. Delež glasov Tomčeve po pokazal, koliko je veliko glavno jedro SDS. Brez tistih volivcev SDS, ki menijo, da Tomčeva nikakor ne more premagati Pahorja in bodo zato, da bi »skrajšali muke« glasovali za Pahorja že v prvem krogu.

Delež, ki ga bo prejela Ljudmila Novak, bo pokazal, kolikšen je trenutno največji možni doseg NSi na parlamentarnih volitvah. Stranka bi na volitvah utegnila dobiti celo nekaj manj glasov, posebej, v primeru, ko volivci glasujejo preračunljivo, s t.i. mandatarsko karto. Ko so denimo volivci NSI glasovali za SDS, ker je Janša za razliko od Novakove imel možnost, da v primeru zmage postane mandatar.

Indikator za preživetje Cerarja

Delež glasov za Majo Makovec Brenčič bo pokazal moč stranke premierja Mira Cerarja. Če bo neznaten, bo pokazal, kako mediji umetno napihujejo mišice stranki SMC. Čeprav tega posebej mediji ne bodo hoteli omenjati in bodo odstotek Cerarjeve ministrice pozabili že v ponedeljek navsezgodaj. Če bo delež znatnejši, pa bo to pomenilo, da trendi rasti SMC, o katerih pišejo dominantni mediji, držijo.

Poglejmo še kandidate, katerih sodelovanje v kampanji je bilo bolj promovirati svoje ideje, ki jim sicer mediji nočejo prisluhniti.

Novinci desno od sredine

Delež Angelce Likovič ne bo pokazal, koliko bi na volitvah dobila njena stranka Glas za otroke. Bo pa vendarle indikator, ali Glas lahko računa na preboj v Državni zbor ali ne. Delež bo pokazal, koliko ima stranka najbolj zvestih volivcev.

Delež glasov za Andreja Šiška, če ne bo neznaten, ampak višji od, denimo, 3 odstotkov, bo pokazal, da se tudi Slovenija obrača na desno, tako kot denimo Nemčija in Avstrija. Če bi presegel 4 odstotke pa bi to pomenilo tudi, da bo na volitve šel s svojo desničarsko stranko.

Če bo kandidatka Krause dobila neznaten delež, to pomeni napoved izginotja sedanje SLS. Če pa bo dosegla magični odstotek, 4, bo pa to napoved vrnitve v parlament. Posebej, če bi stranko prevzela ona.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Svobode blato

08. 05. 2024

Letališko sporočilo o spravi

21. 04. 2024

Ustavite levico

24. 04. 2024

5 komentarjev

Rajko Podgoršek

22. 10. 2017 23:18:28 0 Odgovori

Tino Mamić je pomembno zaključil, kar sem zasledil že v enem prejšnjem komentarju: pri nas je cel kup enih sredinskih ljudi, ki hitro padejo na limance t.i. zmerne levice, ki v resnici ni zmerna, ampak je hinavska, prevarantska in ovaduška levica.

Kako naprej? Če razmere ne omogočajo rezultata JIH NAREDIŠ. Desnica mora iti preko idej starost, ki svetijo po desni sferi, kjer se pojavljajo sicer pošteni, srčni in dobro misleči ljudje ala - Janša/Oman/Hubert Požarnik/Miroslav Mozetič/Ivan Štuhec - ampak so ČASI SO ŠLI NAPREJ.

Potrebno je zmotivirati vsaj cca. 150.000 volivcev, ki so socialno liberalni ali indiferentni in ekonomsko liberalni oziroma zelo lastninsko naravnani. Ni važno ali jih pograbi Državljanska lista, Prstan ali neka stranka tipa slovenski Zentrum/NEOS/TeamStronach/FDP/Most itd. To je cca 15% ob slovenskih udeležbah na volitvah. Če se ekstra dobi še kakšnih 75.000 iz bazena ljudi, ki ne volijo - to je čisto realna možnost - se volitve da zmagat.

Z nekaj politične preračunljivosti pa bi se jih dalo spraviti v eno liberalno stranko in nato z njo narediti reformistično vlado. Tako se zmaguje. Tako je zmagal Trump. Pa Macron. Desnica pa pri nas tako lahko zmaga da spravi skupaj enih 30% in zraven še 15% liberalcev pa še kakšna narodna stranka. In če je potrebno oslabljena SMC z 10% da se vrže ven DeSUS in dobi v vlado "business-friendly" stranko. Pa imaš reformistično vlado.

Berite: https://kritikakonservativna.com/2014/04/06/239/

Na volitvah se NE SODELUJE ampak ZMAGUJE.

Aja: v tistih 30% SDSa ni zraven, to se razume ;)

Alojzij Pezdir

22. 10. 2017 13:11:09 0 Odgovori

Predvolilne ankete javnega mnenja kažejo, da bosta širokovšečno zaobljeni aktualni predsednik RS Pahor in njegov "novokomponirani" trše profilirani ter ostro zarobljeni protikandidat Šarec, "na hitro" sproduciran in spromoviran v omrežjih konservativnega ideološkega in politično-kriminalnega podzemlja parazitske "globoke države", pobrala približno dve tretjini glasov aktivnega volilnega telesa.
Kar je približno toliko, kolikor zajemajo stranke vladajoče koalicije SMC-Desus-SD tudi v aktualnem državnem zboru RS.
To pa pomeni, da se strankam "slovenske pomladi" ali demokratične diskontinuitete z zgodovinsko poraženo diktaturo v zadnjem mandatnem obdobju ni uspelo predstaviti volilnemu telesu kot verodostojna in učinkovita alternativa vladavini tranzicijske levice ter vse opaznejše kontinuitete z zgodovinsko poraženo diktaturo enoumja.
Kot je mogoče sklepati iz volilnih napovedi in rezultatov zadnjih parlamentarnih volitev, slovensko aktivno volilno telo ni več razdeljeno na pol, ampak je vse bolj utrjeno in neuravnovešeno med ustavno večino 2/3 aktivnih levih volivcev in ustavno manjšino 1/3 aktivnih desnih volivcev.
Zadeva gotovo ni obetavna, saj pomeni imeti ustavno večino 2/3 v parlamentu tudi odprto možnost spreminjati po volji vladajoče večine tudi samo ustavo in najpomembnejše zakone, s katerimi je mogoče trajneje uveljaviti celo diskriminacijo dela državljanov in volivcev, npr. po svetovnem nazoru, religiji, rasi, nacionalni pripadnosti, premoženjskem stanju itd. ipd.
Vzorčen samopašno oblastniški poskus spreminjanja veljavne ustave je pred nedavnim sprožil prav predsednik DZ RS in podpredsednik vladajoče stranke SMC, ko je poskusil dveletno vladno neizpolnjevanje pravnomočne odločbe Ustavnega sodišča RS politikantsko izigrati s spremembo ustave, po kateri bi bilo mogoče v nasprotju z veljavno odločbo ustavnega sodišča še naprej diskriminirati starše in otroke na osnovi njihove veroizpovedi. Prav taka praksa etično/politično/pravno/politično zavrženega pristranskega poseganja v ustavo lahko postane stalna praksa vladajočih, če bo njihova večina v državnem zboru še naprej "ustavna" oz. dvetretjinska.

baubau

22. 10. 2017 10:38:33 0 Odgovori

S temi šlogarskimi raz-lagami in prerokovanji dokazujete,da ste tudi vi in vaš portal le ceneni manipulatorji.Prostovoljno prevzemate vlogo bevskajočih cuckov ob karavani "tekovinašev."

Miha

22. 10. 2017 10:36:20 0 Odgovori

Prav zanima me rezultat volitev, saj bo približno povedal resnico o teh anketah iz levičarskih medijev!

APMMB2

22. 10. 2017 05:35:46 0 Odgovori

Ankete v vodilnih medijih, trobilil, slikajo želje. Te kažejo, da je cilj vladajočih levičarjev desnico stisniti v kot in kot kažejo ankete, desnica ne sme preseči 20%.
Od zadnjih državnozbprskh volitev, kjer je desnica doegla 30%, je željeni pomik vsaj 10% manj.
Ta cilj je dosegljiv, saj vseh pet desnih kandidatov ne bo zbralo več kot 20%.
Čas je, da se v pralamentu začne razprava o nazivu Slovenije. Slovenija lahko glde na takšne volilne rezultate postane zopet Socialistična republika.
Z ozirom, da je tak naziv imela v sklopu Jugoslavie in je propadla, je priporočljivo, da se preimenuje, saj ima tako možnost, da propade prej. Tako bodo vsaj mladeniči in mladenke imele možnost živeti v svobodni državi.
Sicer pa lahko tak cilj dosežejo le, če zapustijo Slovenijo.