Kaj o pogledih ministrice Švarc Pipanove na vojno, zaradi katerih ni ploskala predsednici EK, pravijo poznavalci

Uredništvo
Vir foto: Twitter Ursule von der Leyen
POSLUŠAJ ČLANEK
Nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na Blejskem strateškem forumu je požel veliko odobravanja in stoječe ovacije prisotnih. A s sledečo okoliščino je vzbudil tudi veliko pozornosti in začudenja ter dvignil prah na družabnih omrežjih. 

Ministrica za pravosodje Republike Slovenije Dominika Švarc Pipan je namreč edina, ki  ob besedah von der Leynove, da Putin v vojni ne sme zmagati in da mora zmagati Ukrajina, ni ploskala. Zaradi plazu vprašanj in kritik, čemu zadržan odnos do nečesa takega, se je nato na Twitterju odzvala na po mnenju mnogih precej nenavaden in neposrečen način. 

O tem, kaj si mislijo o ravnanju visoke slovenske političarke in članice vlade oziroma njenem odnosu do situacije, ki jo generira okupacija Ukrajine s strani Rusije, smo povprašali mednarodna pravnika, zgodovinarja in poznavalca ukrajinsko-ruskih odnosov ter več profesorjev obramboslovja, od katerih pa se do ministričinih besed oziroma njene predstave o "sodobni vojni" nihče ni hotel opredeliti. 

Ko je von der Leynova na prvi dan Blejskega strateškega foruma govorila o tem, da Putin ne sme zmagati v vojni in da mora zmagati Ukrajina, so jo poslušalci v dvorani navdušeno pospremili z aplavzom. Še posebej je bil gromek po naslednjih besedah predsednice Evropske komisije: "Putin ne sme zmagati v tej vojni. Ukrajina mora zmagati." Ploskali so tako predsednik republike Borut Pahor, premier Robert Golob, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in drugi visoki gosti. V prvi vrsti ni ploskal le nekdo, to je bila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

https://twitter.com/vonderleyen/status/1564230620280127490

Potem ko se je na družbenih omrežjih vsul plaz očitkov, se je naslednji dan odzvala tudi ministrica z objavo spodnjega tvita.

"Edini stavek v sicer izjemnem govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki mu nisem ploskala. Zakaj? Ker poleg izbire retoričnega sloga iskreno verjamem, da v sodobnih vojnah ne more biti 'zmagovalcev in poražencev'. Vojne ne prinašajo zmag ali zmagoslavja, le uničenje," je zapisala ministrica.



Ter nato dodala še en tvit: "Narativi so pomembni in nikoli ne bom ploskala retoriki "zmagovanja vojn", ampak le njihovega "končanja". Ko smo priča mehanizirani brutalnosti, množičnemu pokolu, globalni humanitarni, okoljevarstveni, ekonomski in socialni katastrofi, je idiom "zmage" neuporaben."


Dr. Avbelj: Nedostojno leporečenje


Strokovnjak za evropsko pravo dr. Matej Avbelj je odsotnost aplavza neke ministrice ocenil kot zanimivo medijsko zgodbo.

“Njena utemeljitev na tviterju je legitimen odraz njenih osebnih prepričanj, s katerimi se lahko strinjate ali pa ne. Z institucionalnega vidika, torej s perspektive državne institucije, ki jo ministrica predstavlja, pa je dlakocepsko razlikovanje med zmago in končanjem vojne v kontekstu protipravne agresije ene države na drugo, ki se samo brani, neprepričljivo, nemara celo nedostojno leporečenje, ki po mojem trdnem prepričanju nikakor ni v skladu z najboljšim razumevanjem tega, kar naj bi ministrica za pravosodje države članice EU predstavljala,” je prepričan Avbelj.

Dr. Maver: Generacija, ki ne ve, kaj je vojna in kaj mir


Zgodovinar, publicist in komentator dr. Aleš Maver je ocenil, da ni dobro posvečati pretirane pozornosti posamezni gesti, kot je ploskanje na prireditvi ali njegov izostanek. S tem po njegovem mnenju namreč nehote delamo reklamo stališčem, ki si javne pozornosti ne zaslužijo.

Glede ministričinih pojasnil pa je dr. Maver za Domovino zapisal, da z ministrico prihajata iz iste generacije, ki dejansko ne ve, kaj je vojna in kaj je mir. “K sreči smo doživeli le kratko vojno s sorazmerno malo človeškimi žrtvami, mir pa smo dobili od prednikov, ne da bi vedeli, kaj je zanj treba narediti. Zato nas je ruska brezobzirna agresija na Ukrajino postavila pred velik izziv. Čeprav se vsi strinjamo, da vojna v vsakem primeru pomeni uničenje za vse vpletene strani, se je z vso silo zastavilo vprašanje, ali je res vsak mir boljši od vojne. Ali bi lahko miru v Ukrajini pod rusko okupacijo sploh rekli mir?” se sprašuje dr. Maver.

Po njegovih besedah je že zdaj namreč jasno, da je ta okupacija najbolj podobna nemški okupaciji Štajerske in Gorenjske med drugo svetovno vojno, z deportacijami in preganjanjem narodne kulture in jezika vred. “Oboroženi odpor zoper tako zasedbo pa se kaže kot nujnost tudi zaradi tega, ker pri sedanjem ruskem režimu v nasprotju s prepričanjem mnogih ne gre za racionalne igralce, ki bi se na neki točki zadovoljili s pridobitvami, recimo z osvojitvijo Donbasa, ampak bo vsak 'uspeh' samo spodbuda za nadaljnje osvajanje. To je Evropa že doživela v zadnjih letih tridesetih let 20. stoletja, ko so tudi mnogi mislili, da lahko 'mir za naš čas' ustavi ekspanzijo.”

Zato je po njegovem mnenju ustavitev agresije v Ukrajini žal evropska nujnost in v tem smislu je imela von der Leynova povsem prav. “Ključna točka nesporazuma je po mojem, da vzhodnoevropske države razumejo delovanje sovjetoidnega modela, ki obvladuje Rusijo pod Putinom, na zahodu pa tega ne razumejo dobro. In morda ministričina stališča odražajo mnenje mnogih, ki v zvezi z Rusijo gojijo zgodovinsko pogojene iluzije, ki pa v Putinovem času nikakor niso upravičene. A kot rečeno, morda bi bilo najbolje, če tem iluzijam s pretiranim posvečanjem posamezni gesti ne bi delali reklame.”

Dr. Fink: Dogajanje kaže, da je ministrica idealistka in da trenja v SD ostajajo


Kolumnist Domovine, strokovnjak za ustavno in mednarodno pravo dr. Andrej Fink meni, da se Slovenija prav z Blejskim strateškim forumom kaže kot resna strateška partnerica EU, zato je še kako važno, da je obnašanje na tem dogodku skladno z njegovo pomembnostjo. »Težko je misliti, da se ministrica Dominika Švarc Pipan v tistem trenutku ni zavedala važnosti svojega ne-ploskanja. Preveč je formalno izobražena, da bi ji to ne bilo jasno.«

»Seveda, to nekaj pove o njenem ideološkem nastrojenju. Ona očitno ne soglaša s von der Leynovo, na soglaša s politiko EU glede pomoči Ukrajini, ne obsoja Putinove agresije (ki se je začela že leta 2014 na Krimu), ne obsoja kršitve mednarodnega prava, niti ne mednarodnega reda kot izhaja iz Listine OZN. Še enkrat: denimo, da to razumemo. Vendar, kako se to sklada s članstvom Republike Slovenije v EU?« se sprašuje dr. Fink.

Ob kritikah, ki jih je dobila, je menila, da se mora braniti, s tem je pa s svojima tvitoma zabredla še globlje, je prepričan dr. Fink.

»Nismo vedeli, da je gospa ministrica tako močan pristaš idealizma v mednarodnih odnosih. Izbris meje med zmagovalci in poraženci nam govori o nekem angelskem svetu, ki ga žal (še) ni.«

Profesor na Fakulteti za pravo in poslovne vede Katoliškega inštituta opaža tudi očiten konflikt znotraj stranke SD. »Predsednica stranke, zunanja ministrica Fajonova ploska, članica iste stranke Švarc Pipanova ne. Odstop od protikandidature Janija Prednika je očitno skušal okrepiti Fajonovo, omiliti notranja trenja, oz. vsaj zakriti jih je hotel, gesta Švarc Pipanove pa jih evidentira.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ukrajina se spopada še na eni fronti: korupcijski. Je menjava obrambnega ministra dovolj močan signal?
  • 06. 09. 2023
Rusija novači vojake za vojno v Ukrajini celo na Kubi
  • 08. 09. 2023
Ekstremni desničarji, s katerimi se strinja sam Milan Kučan
  • 23. 08. 2023