Dogajanje v Venezueli: je poleg ene najhujših kriz našega časa na obzorju nova hladna vojna?

Embed from Getty Images

Le dva tedna po tem, ko je kot predsednik Venezuele za svoj drugi mandat prisegel Nicolás Maduro, je opozicijski voditelj Juan Guaidó na lastno pest prevzel vsa pooblastila predsedstva z namenom končati Madurovo vladavino.

"Konec avtoritarne vlade, oblikovanje prehodne vlade in sklic novih volitev," so trije koraki, ki jih je za končanje Madurove vladavine izpostavil opozicijski voditelj, ki si želi mirnega prehoda v demokracijo in k sodelovanju poziva tudi vojsko, ki je zaenkrat še zvesta dolgoletnemu voditelju. 

Guaidójevo vladavino podpira tudi množica državljanov, na tisoče se jih je v njegovo podporo v sredo zbralo po vsej državi. Maduro je med tem prekinil diplomatske stike z ZDA, Kanado in številnimi latinskoameriškimi državami, ki so kot legitimnega predsednika prav tako podprle Guaidója. "Jaz sem edini predsednik Venezuele," je ob tem povedal Maduro, ki je poudaril, da se ne želi vrniti v 20. stoletje tujih intervencij in prevratov.

Nicolás Maduro in njegova vladavina

Maduro je vodenje države prevzel po smrti svojega mentorja, Huga Cháveza. Pod njegovim vodstvom je gospodarstvo nekoč ene najuspešnejših držav v regiji predvsem zaradi slabega upravljanja in korupcije slabelo. S podporo vojske, ki ji je zaupal nadzor nad donosnimi industrijami, je nasprotovanje zatiral z nasiljem.

Leta 2017, ko je državni zbor začela obvladovati njegova opozicja in so se začeli množični protesti, je odredil ustanovitev novega zakonodajnega telesa – ustavodajne skupščine, katere naloga je bila sprememba ustave, zaprl je ugledne člane opozicije, s čimer je ta za več mesecev postala popolnoma brez moči. Kljub temu je parlament deloval dalje in si prizadeval povrniti demokratični red v državi.

Kdo je Juan Guaidó?

Maja 2018 je bil Maduro sredi hude finančne in humanitarne krize ter ob prepovedi kandidature opozicijskih kandidatov s ponarejanjem glasov ponovno izvoljen za predsednika. Do njegove prisege, 10. januarja, številne države niso priznale njegove vladavine.

Guaidó je bil do sedanje izvolitve za predsednika parlamenta, večinoma neznan. Vodil je opozicijsko stranko Voluntad Popular in bil dolga leta kritik Madure in Cháveza, vodil je tudi študentske proteste proti zatiranju svobode tiska v Caracasu. Tudi kasneje je organiziral mnoge proteste in shode proti Marurovi vladavini, zaradi česar se je v zaporu znašlo več njegovih podpornikov. Dejal je, da bi oblast prevzel začasno – do novih volitev.

Huda kriza ljudi, ki množično zapuščajo državo

V Venezueli poteka izjemno huda kriza. Cene so močno poskočile. Po pričakovanjih Mednarodnega denarnega sklada naj bi stopnja inflacije v letošnjem letu dosegla 10 milijonov odstotkov, kar bi bil eden od najhujših primerov hiperinflacije v sodobni zgodovini.

V državi vlada lakota in nasilje, glede na podatke tujih nevladnih organizacij kar 80 % gospodinjstev nima zadostnega dostopa do hrane. Trgovine so prazne, bolnišnice zdravijo le najbolj podhranjene otroke, javno zdravstvo je propadlo, mnogi so brez zdravil, širijo se bolezni. Vzrok za krizo je tudi padec cen nafte, krščenje njene proizvodnje in slabo upravljanje z viri. Prav nafta namreč predstavlja 98 % Venezuelskega izvoza.

Množične migracije iz države so sprožile krizo v sosednjih državah. Po podatkih agencije za migracije Združenih narodov je od leta 2014 odšlo več kot tri milijone ljudi.

Nova hladna vojna?

Kako se bo kriza končala, ostaja neznanka. Guaidója so za vodjo države poleg ZDA že priznale tudi Argentina, Brazilija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, Danska, Paragvaj, Peru, na drugi strani so podporo Maduri izrazile Rusija, Belorusija, Bolivija, Salvador, Nikaragva, Turčija in Kitajska.

Rusija, ki Madurov režim podpira z milijardami dolarjev, je v državo poslala tudi svoje ljudi, ki naj bi pomagali pri zagotavljanju voditeljeve varnosti, poroča Reuters. Na drugi strani je Trump opoziciji že obljubil finančno podporo, hkrati pa ni izključil tudi možnosti vojaškega podredovanja, s čimer razmere vse bolj spominajo na hladno vojno.