Če želimo v Sloveniji obdržati izobražene in sposobne, jim enostavno moramo omogočiti višje NETO plače

Kaj bi Sloveniji prinesla uveljavitev t.i. razvojno - socialne kapice? Sindikati v njej vidijo trojanskega konja, združenja delodajalcev pa potrebno investicijo, če želimo (p)ostati država, kjer bodo podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke. Sami predlagajo še nižjo, namesto pri trenutnih 6.000 evrih, kar predlaga vlada, bi jo postavili pri 4.600 evrih bruto plače.

Socialno kapico poznajo v takšni ali drugačni obliki skoraj vse srednjeevropske države, pri čemer je pri bolj razvitih postavljena nižje, še kaže analiza. Sorazmerno visok izpad prihodkov bi se po oceni Gospodarske zbornice Slovenije finančno povrnil v 7-10 letih, a situacija na področju razvoja Slovenije bo v teh letih bistveno boljša, kot če tega ne bi naredili, še ugotavljajo.

Socialno-razvojna kapica je ukrep, ki navzgor omejuje plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki se sicer plačujejo kot odstotek od bruto plače. Nad določenim zneskom bruto plače, po trenutnem predlogu zakona o debirokratizaciji je ta meja 6.000 evrov bruto, se omenjeni prispevki ne bi več obračunavali kot odstotek od plače, ampak kot najvišji znesek.

To bi v bolj pošteno stanje postavilo zaposlene z visokimi dohodki, so prepričani na GZS, saj plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje ni navzgor omejeno, izplačilo pokojnine pa je. Najvišja zavarovalna osnova za odmero pokojnine je v letu 2020 znašala 3.579,52 evra, kar pomeni, da zaposleni s plačo višjo od 5.637 evrov plačujejo višje pokojninske prispevke, ki pa se kasneje ne bodo odrazili v višji pokojnini. Podobno velja z zdravstvenim zavarovanjem, kjer vplačila prav tako niso navzgor omejena, storitev pa je za vse enaka. Posameznik z minimalno plačo za zdravstvo prispeva 100 evrov, zaposleni s povprečno plačo 250 evrov, zaposleni z 2,5-kratnikom povprečne plače pa 625 evrov na mesec itd.

Socialna kapica je predvsem namenjena temu, da v naši državi obdržimo oz. k nam celo privabimo najbolj izobražene kadre ter visoko tehnološka podjetja, ki bodo ustvarjali visoko-tehnološka delovna mesta. Zaradi neomejenosti prispevkov so njihove plače zelo obremenjene, kar podjetja v Sloveniji dela manj konkurenčna. Ker je Slovenija izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, se tako ta podjetja soočajo s konkurenco iz držav, ki socialno kapico imajo. Posledica tega se kaže v tem, da mednarodna podjetja v Slovenijo ne investirajo ali celo razmišljajo o odhodu iz nje.

Slovenija – zaenkrat na prispevke ne poznamo nobene kapice

V Sloveniji je povprečna bruto plača v letu 2020 znašala 1.856,20 evra. Na bruto plačo vsak Slovenec plača 15,50 % prispevka za pokojninsko zavarovanje, 6,36 % prispevka za zdravstveno zavarovanje, 0,14 % prispevka za zaposlovanje in 0,1 % prispevka za zdravstveno varstvo. Skupaj vsak zaposleni samo za prispevke na mesečni ravni plača 22,1 % svoje bruto plače. Zaposleni s povprečno plačo je tako lani plačal mesečno 410,22 evrov prispevkov. Po tem, ko je plačal še 229,28 evrov dohodnine, mu je v žepu ostalo 1216,70 evra.

Ko upoštevamo še prispevke delodajalca, ki so skupaj znesli 16,10 % (8,85 % za pokojninsko zavarovanje, 6,56 % za zdravstveno, 0,06 % za zaposlovanje, 0,53 % za poškodbe pri delu in 0,1 % za starševsko varstvo) oz. 303,30 €, ugotovimo, da je zaposleni s povprečno plačo delodajalca na mesec stal 2159,10 evra.

Če je nekdo prejel 6.000 evrov plače (takih je v Sloveniji 10.500), je plačal 1326,00 evrov prispevkov in 1242,44 evrov dohodnine. V žepu mu je ostalo 3431,56 evrov, manj kot polovica tega, kar je zanj vplačal delodajalec. Tega je namreč omenjeni zaposleni stal 6980,40 evrov.

Kaj bo trenutno predlagana socialna kapica prinesla Sloveniji?

Uvedba socialne kapice pri 6.000 evrov, kot jo predlaga trenutni predlog zakona o debirokratizaciji, bi vplivala na dohodke 10.500 Slovencev, ki prejemajo bruto mesečne prejemke nad tem zneskom. Gospodarska zbornica pričakuje, da bo zaradi tega država pobrala za 170 milijonov evrov manj prispevkov v prvem letu. A izpad ne bo tako velik. Zaradi efektivnega dviga in zmanjšane obremenitve plač bo država pobrala dodatnih 35 milijonov evrov dohodnine in 10 milijonov evrov davka na dohodek pravnih oseb.

Po predvidenem povečanju potrošnje (ker bodo imeli ljudje več denarja) pa izračuni Gospodarske zbornice Slovenije predvidevajo tudi dodatnih 9 milijonov pobranih davkov na potrošnjo (DDV, trošarine, …). V prvem letu tako »izguba« davčnega priliva države ne bi znašala 170, ampak 116 milijonov evrov.

Številka se bo v prihodnjih letih zmanjševala, saj bo ukrep prinesel učinek dviga plač, dviga števila prejemnikov višjih plač, večjo porabo in tudi zmanjšano uporabo davčnih optimizacij (ki jih uporabljajo posamezniki z najvišjimi prihodki). V sedmih do desetih letih pa se bo učinek ukrepa povsem povrnil.

Gospodarski krog bi socialno kapico postavil pri 4.600 evrih, s čimer bi zajeli vse ključne poklice

Združenja, ki se povezujejo v t.i. Gospodarski krog (Gospodarska zbornica Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov, združenje Manager in AmCham Slovenija) pa vladi predlagajo, naj bo pri uvajanju socialne kapice še ambicioznejša in naj jo postavi na 2,5 kratnik povprečne slovenske plače – če že ne takoj, pa vsaj postopno v nekaj letih.

Na ta način ocenjujejo, da bodo zajeli vse ključne poklice, ki so gonilo razvoja (inženirji, znanstveniki, profesorji, inženirji, vodilni kadri in zdravniki), mnogih izmed njih namreč socialna kapica pri 6.000 evrih ne zajame.

S socialno kapico pri 4.600 evrih oz. 2,5-kratniku povprečne slovenske bruto plače bi takoj zajeli približno 27.000 Slovencev, ki prejemajo plače nad tem zneskom. Ukrep bi sicer pomenil 300 milijonov manj pobranih prispevkov za zdravstvo in socialo. A skoraj 100 milijonov bi država na drugih koncih dodatno pobrala v prvem letu, tako da bi bil v proračunu »zazevala« 206-milijonska luknja v prvem letu.

Zaradi zvišanja plač bi namreč po izračunih pobrali 60 milijonov evrov več dohodnine, zaradi zmanjšanja stroškov dela bi dodatno pobrali 17 milijonov evrov davka od dohodka pravnih oseb, dodatna potrošnja pa bi prinesla dodatnih 17 milijonov evrov davkov na potrošnjo.

A tudi pri socialni kapici postavljeni na 2,5-kratnik povprečne plače pri GZS ocenjujejo, da bi se izpad prihodkov države zaradi uvedbe socialne kapice izničil v sedmih do desetih letih.

Izpad prihodkov danes je investicija v razvojno prihodnost čez 10 let

Z uvedbo socialne kapice na 2,5-kratnik povprečne plače (kar predlaga gospodarstvo) bi država sicer morala v prihodnjih letih vložiti približno milijardo evrov. Ampak le-to bi si kasneje kaj hitro povrnili z boljšim razvojem države, večjo konkurenčnostjo v primerjavi s konkurenčnimi trgi v srednji Evropi, ki nas prehitevajo drug za drugim, medtem ko mi stopicamo na mestu.

Najbolj talentirani kadri vseh starosti bi zaslužili višje neto plače in bili tako še bolj motivirani, da ostanejo in delajo v Sloveniji. »Dejstvo je, da manj, kot bo zaposlenih, ki s svojim znanjem najbolj prispevajo k dodani vrednosti, manj bo v Sloveniji dobrih produktov, manjši bo zaslužek, nižje bodo plače, manj bo davčnih prilivov v javne blagajne, manj bo denarja za plače v javnem sektorju, za pokojnine, za zdravstvo ali šolstvo,« so še zapisali v pobudi, ki so jo gospodarstveniki naslovili na Državni zbor in politične stranke.