Kako bo koronavirus vplival na naše prihodnje življenje in kako se s tem sooča Evropska komisija
POSLUŠAJ ČLANEK
Novi koronavirus bo najverjetneje živel z nami še naprej. Med znanstveno stroko je čedalje manj upanja, da bo, tako kot njegov najbližji sorodnik SARS-CoV-1, po sprva silovitem izbruhu izginil iz človeške populacije. Zato se že pripravljajo na razmere, v katerih bomo s tem virusom v prihodnje živeli.
Po začetnem šoku pa se prebuja tudi Evropska komisija. Jasno je, da ukrepi socialnega distanciranja delujejo. Vendar pa obenem prizadetim državam povzročajo silovito gospodarsko škodo, ki jo nekateri že primerjajo z veliko depresijo v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Zato je komisija pripravila dokument, ki določa, kako življenje v EU v naslednjih nekaj mesecih ali celo letih čim bolj normalizirati.
Trenutne projekcije kažejo, da se bo gospodarska rast v evroobmočju letos lahko skrčila tudi za 10-odstotkov, kar so številke, ki odgovornim povzročajo hud glavobol.
Idealen scenarij bi bil, da bi se novi koronavirus, tako kot njegova brata SARS in MERS, kmalu poslovil iz človeške populacije in svoj razmnoževalni cikel nadaljeval med živalskimi vrstami, ki so nanj bistveno bolj prilagojene. Toda upanja za to preprosto ni več. Znanstveniki tako že računajo napovedi, kakšne izbruhe novega koronavirusa lahko v prihodnje pričakujemo. Jasno je, da se virus najbolje širi v hladnejšem podnebju. Tako o katastrofalnih izbruhih povzročajo predvsem iz severne poloble, medtem ko iz južne polovice sveta takšnih novic še ni. Toda situacija se lahko kaj kmalu obrne, ko bo južni del sveta stopil v meteorološko zimo.
Znanstveniki domnevajo, da bo poletje v Evropo prineslo vsaj kratkotrajno olajšanje, saj se virus ta čas ne bo širil tako uspešno. Vendar pa težave znova utegnejo nastati v zimskih mesecih. Takrat bi bili lahko znova priča izbruhom, kot smo jih vajeni v obdobjih gripe, le da bi bili ti izbruhi še veliko silovitejši.
Dosedanje ugotovitve kažejo tudi, da se je z virusom, ki precej hitro mutira, vsekakor mogoče ponovno okužiti. Z novim koronavirusom bi se lahko nekateri okužili vsako leto. Zato silovitost izbruhov s prekuženostjo populacije ne bi bistveno upadala.
Ukrepi socialnega oziroma fizičnega distanciranja so se pri tej krizi z medicinskega stališča izkazali kot precej učinkoviti, saj je državam, ki jih dosledno uveljavljajo, uspelo epidemijo zajeziti. Težava pa je, da jih nismo sposobni držati več kot nekaj tednov. Zdravilo, ki ga uporabljamo, lahko v tem primeru postane usodnejše od samega virusa. Zaradi različnih pristopov nastajajo tudi konflikti med posameznimi članicami EU.
Zato Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, poziva vseh 27 držav članic EU, naj uskladijo odpravo omejitev in nadaljujejo z usklajevanjem svojega pristopa k reševanju problema pandemije. Opozarja, da "nezadostno usklajevanje pri odpravi omejitev pomeni tveganje za negativne učinke za vse države članice in povečuje napetosti med njimi." Ob tem priznava, da ni rešitve, ki bi ustrezala vsem, vendar bi si morale države članice prizadevati, da bi se medsebojno obveščale o izvedenih korakih.
Na začetku pandemije so številne države zaprle svoje meje, ne da bi druga drugo na to opozorile. Ursula von der Leyen zdaj upa, da se bo ponovno odpiranje meja v prihodnjih tednih in mesecih zgodilo mnogo bolj sistematično.
Evropska komisija se v dokumentu zaveda, da je normaliziranje življenja lahko nevarno: "Zagotovo bo takšno postopno odpravljanje omejitev povzročilo nove okužbe." Zato je treba poudariti, da je treba dogajanje natančno spremljati in uvesti nove, morda še bolj drakonske ukrepe. Von der Leyen piše, da "bomo morali živeti z virusom, dokler ne bomo razvili cepiva."
Nekatere države kot so Avstrija in Danska v tem času že načrtujejo postopno normalizacijo razmer. Medtem pa Francija in Španija napovedujeta, da bodo sprejeti ukrepi veljali vsaj do sredine maja. Marsikje je pristope zelo težko uskladiti, v Nemčiji ima tako svoje strategije skoraj vsaka od šestnajstih zveznih dežel.
Na koncu dokumenta se Ursula von der Leyen zaveže, da bo pripravila načrt za obnovo gospodarstva, ki ga je koronavirus močno prizadel. Članice poziva k spodbujanju povpraševanja in proizvodnje, pa tudi k nižanju davkov.
Dokument navaja tudi, da bo „Komisija razvila strategijo za oživitev gospodarstva, ki bo temeljila na novem srednjeročnem proračunskem načrtu in preoblikovanem akcijskem načrtu za leto 2020“. O njem bodo voditelji članic EU razpravljali prihodnji teden, finančni vložek v obnovitvene ukrepe pa po trenutnih ocenah znaša 100 milijard evrov.
Po začetnem šoku pa se prebuja tudi Evropska komisija. Jasno je, da ukrepi socialnega distanciranja delujejo. Vendar pa obenem prizadetim državam povzročajo silovito gospodarsko škodo, ki jo nekateri že primerjajo z veliko depresijo v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja.
Zato je komisija pripravila dokument, ki določa, kako življenje v EU v naslednjih nekaj mesecih ali celo letih čim bolj normalizirati.
Trenutne projekcije kažejo, da se bo gospodarska rast v evroobmočju letos lahko skrčila tudi za 10-odstotkov, kar so številke, ki odgovornim povzročajo hud glavobol.
Sveža napoved mednarodnega sklada (https://t.co/ee0PCMecNB). Srednji scenarij za SLO je upad BDP za 8%. pic.twitter.com/t8hdGQLcqW
— Rok Novak (@Rok_Novak) April 14, 2020
Zimski izbruhi novega koronavirusa
Idealen scenarij bi bil, da bi se novi koronavirus, tako kot njegova brata SARS in MERS, kmalu poslovil iz človeške populacije in svoj razmnoževalni cikel nadaljeval med živalskimi vrstami, ki so nanj bistveno bolj prilagojene. Toda upanja za to preprosto ni več. Znanstveniki tako že računajo napovedi, kakšne izbruhe novega koronavirusa lahko v prihodnje pričakujemo. Jasno je, da se virus najbolje širi v hladnejšem podnebju. Tako o katastrofalnih izbruhih povzročajo predvsem iz severne poloble, medtem ko iz južne polovice sveta takšnih novic še ni. Toda situacija se lahko kaj kmalu obrne, ko bo južni del sveta stopil v meteorološko zimo.
Znanstveniki domnevajo, da bo poletje v Evropo prineslo vsaj kratkotrajno olajšanje, saj se virus ta čas ne bo širil tako uspešno. Vendar pa težave znova utegnejo nastati v zimskih mesecih. Takrat bi bili lahko znova priča izbruhom, kot smo jih vajeni v obdobjih gripe, le da bi bili ti izbruhi še veliko silovitejši.
Dosedanje ugotovitve kažejo tudi, da se je z virusom, ki precej hitro mutira, vsekakor mogoče ponovno okužiti. Z novim koronavirusom bi se lahko nekateri okužili vsako leto. Zato silovitost izbruhov s prekuženostjo populacije ne bi bistveno upadala.
Ukrepi za nekaj tednov, nikakor pa ne za mesece ali leta
Ukrepi socialnega oziroma fizičnega distanciranja so se pri tej krizi z medicinskega stališča izkazali kot precej učinkoviti, saj je državam, ki jih dosledno uveljavljajo, uspelo epidemijo zajeziti. Težava pa je, da jih nismo sposobni držati več kot nekaj tednov. Zdravilo, ki ga uporabljamo, lahko v tem primeru postane usodnejše od samega virusa. Zaradi različnih pristopov nastajajo tudi konflikti med posameznimi članicami EU.
EK za postopno normalizacijo razmer
Zato Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, poziva vseh 27 držav članic EU, naj uskladijo odpravo omejitev in nadaljujejo z usklajevanjem svojega pristopa k reševanju problema pandemije. Opozarja, da "nezadostno usklajevanje pri odpravi omejitev pomeni tveganje za negativne učinke za vse države članice in povečuje napetosti med njimi." Ob tem priznava, da ni rešitve, ki bi ustrezala vsem, vendar bi si morale države članice prizadevati, da bi se medsebojno obveščale o izvedenih korakih.
Na začetku pandemije so številne države zaprle svoje meje, ne da bi druga drugo na to opozorile. Ursula von der Leyen zdaj upa, da se bo ponovno odpiranje meja v prihodnjih tednih in mesecih zgodilo mnogo bolj sistematično.
Evropska komisija se v dokumentu zaveda, da je normaliziranje življenja lahko nevarno: "Zagotovo bo takšno postopno odpravljanje omejitev povzročilo nove okužbe." Zato je treba poudariti, da je treba dogajanje natančno spremljati in uvesti nove, morda še bolj drakonske ukrepe. Von der Leyen piše, da "bomo morali živeti z virusom, dokler ne bomo razvili cepiva."
Nekatere države kot so Avstrija in Danska v tem času že načrtujejo postopno normalizacijo razmer. Medtem pa Francija in Španija napovedujeta, da bodo sprejeti ukrepi veljali vsaj do sredine maja. Marsikje je pristope zelo težko uskladiti, v Nemčiji ima tako svoje strategije skoraj vsaka od šestnajstih zveznih dežel.
Sveženj gospodarskih spodbud
Na koncu dokumenta se Ursula von der Leyen zaveže, da bo pripravila načrt za obnovo gospodarstva, ki ga je koronavirus močno prizadel. Članice poziva k spodbujanju povpraševanja in proizvodnje, pa tudi k nižanju davkov.
Dokument navaja tudi, da bo „Komisija razvila strategijo za oživitev gospodarstva, ki bo temeljila na novem srednjeročnem proračunskem načrtu in preoblikovanem akcijskem načrtu za leto 2020“. O njem bodo voditelji članic EU razpravljali prihodnji teden, finančni vložek v obnovitvene ukrepe pa po trenutnih ocenah znaša 100 milijard evrov.
Zadnje objave
Šef zapora na Dobu Domovini grozi s policijo
19. 9. 2024 ob 17:00
NSi ministrico poziva k odstopu, Golob jo še vedno podpira
19. 9. 2024 ob 14:14
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ciklon Boris - naslednja na udaru sosednja Italija
19. 9. 2024 ob 6:00
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Za Roberta Goloba je laganje naravno stanje stvari
18. 9. 2024 ob 15:16
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Vesel(o)vanje
19. 9. 2024 ob 10:09
Ruski napad na Avstro-Ogrsko (12. del)
18. 9. 2024 ob 18:21
Delovni zvezki so v prvi vrsti posel
18. 9. 2024 ob 15:00
Prihajajoči dogodki
SEP
20
Kam le čas beži - 70 let ansambla Štirje kovači
19:00 - 22:00
SEP
21
PGD Sostrofest
19:00 - 21:00
SEP
24
SEP
26
Video objave
Odmev tedna: "Izkušen politik ne bi nikdar blebetal takšnih zadev"
13. 9. 2024 ob 23:02
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
Izbor urednika
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
Odmev tedna: Krvavo obarvane roke Ane Kučan
6. 9. 2024 ob 22:51
5 komentarjev
MEFISTO
Srčno upam, da bodo ta pandemija in in lokalne epidemije prinesle tudi zaton vulgo levice, ker se bo izkazalo, da v nesreči ne znajo ali nočejo biti z narodom.
Če berem med vrsticami reakcije slovenskih postkomunistov, vulgo levičarjev, zmedenih neoliberacev in njihove "poštene inteligence", si v borbi proti predsedniku vlade, sami vladi in koaliicji najbolj želijo, da bi imeli skladovnice mrtvih in neskončno množico okuženih in bolnih, da bi prišli do resnih argumentov za zrušenje te vlade in te koalicije.
O, za vse te naštete je dovolj, da preživi peščica, po Kidriču - pravih.
Samo ta problem morajo pred tem še rešiti, kdo bo potem delal za njih, ker z migranti, ki niso nič boljši od njih, in ki niso prišli iskati dela, temveč boljše življenje, ne morejo računati.
Jože Kržič
No, pa še malo optimizma. Virus in pandemija sta poleg mnogih stisk vendarle prinesla tudi nekaj pozitivnega, tako na svetovni kot tudi lokalni ravni:
- virus bo, če že ne pokončal globalizacijo, pa vsaj uničil vero v njegovo vsemogočnost;
- pri nas pa ustvaril razmere, ko so se skrajni levičarji povsem razgalili in pokazali vso intelektualno, emocionalno in etično bedo ter dokazali, da se jim gre samo za oblast.
AlojzZ
Kako bo koronavirus vplival na naše prihodnje življenje?
Slabo. Imeli bomo slabši standard, slabšo zdravstveno oskrbo in posledično več smrti.
Kako se s tem sooča Evropska komisija?
Kar dobro. Vse kaže, da bodo obdržali svoje odlične plače.
APMMB2
Očitno je ljudem panika bolj pri srcu, kot optimizem.
Tudi ocene škode, ki jo bo epidemija povzročila, so bolj črnogede. Ko gledam, kako se ocenjuje škoda in to, kar prizadeti pričakujejo, vidim, da pričakovano škodo pretirano ocenjujejo, prav tako so pričakovanja prizadetih pretirana.
Pri ocenjevanju škode ni mogoče kot izpad šteti ves izpad proizvodnje z dobičkom vred.
Izpad dejansko predatavljajo le plače in del davkov in prispevkov, kar pa je znatno manj, kot da v izgubo štejemo celoten prihodek prizadete firme. Ob realni ocenitvi škode pridemo do bistveno nižjih številk, kot jih prikazujejo analize. Poglejmo si recimo turizem. Izgube bodo velike, vendar predstavljajo izgubo le plače zaposlenih in prispevki ter del davkov, ki so namenjeni za plače in zaposlene v državni birokraciji. Odpadejo pa vsi materialni stroki, saj če je hotel zaprt ni materialnih stroškov, seveda pa tudi ni dobička.
Drugo področje pretiravanja pri oceni škode pa so podpore, ki jih bodo države namenile za nezaposlene in na tak in drugačen način prizadete. Tukaj vsi pričakujejo, da bodo dobili več. Več, kot so utrepeli škode.
Če nekdo ne more delati, ker pač ne sme obratovati njegova firma, zaprte so trgovine, ne delajo najrazličnejše uslužne obrti itd. Delavci so doma in s tem bistveno manj trošjo Ali so potem upravičeni do popolnega nadomestila plače? Najverjetneje ne. Če bi namereč dobili 100% plačo, bi dobili denar tudi za stroške, ki jih povzroča poraba, ko se lahko gibljejo: za zabavo, za nakupe, za šoprt.
Skratka, kriza je povzročila, da smo zaprti in prisiljeni na minialno porabo.
Očitno tudi je, da pri koriščenju zdravstvenih uslug pretiravamo. Več kot mesec se zdravstvo ulvarja samo z virusom, pa se zaradi tega splošno zdravstveno satnje ni bistveno poslabšalo.
Nekaj dodatnih stroškov je pričakovati pri ponovnem zagonu gospodarstva. Nekaj stroškov bo nastalo zaradi sinhronizacije dokaj kompliciranega gospodarskega sistema, vednar ti stroški tudi ne bodo bistveno presegli neke normale.
Obstoja pa velika nevarnost, da so ocene pretirane in bo prišlo do razetavanje denarja in pred vsem do pojava vojnih dobičkarjev, k bodo večino namenjenega denarja pospravili v lastne žepe in nesramno obogateli.
MEFISTO
Ugledna univerza Oxford je na podlagi poebnega točkovanja ocenjevala posamezne države, kako so se odzivale na epidemijo novega korona virusa.
Od možnih 100 točk je slovenski vladi priznala 100 točk.
Upam, da s tem nisem odkril kako strogo varovano državno skrivnost, ki bi lahko slovenski vulgo levici pokvarila spanec.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.