Kako do sprave? Za skupnost bi bilo zdravilno, če bi nam uspelo ujeti duha serije 'Allo 'Allo!

Vir foto: https://www.comedy.co.uk/
POSLUŠAJ ČLANEK
Na današnji dan, 23. avgusta, obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.  Na ta dan je bil leta 1939 namreč podpisan pakt Ribbentrop – Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo.   

Na dan spomina, ki ga od leta 2012 uradno obeležujemo tudi v Sloveniji, so potekale številne prireditve in dogodki. Ti so večinoma minili brez predstavnikov izvršilne oblasti, pa tudi brez predsednice Republike.

Objava vlade je med "vsemi žrtvami totalitarnih režimov" izpustila omembo komunizma, predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je na dopustu.

Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka je organiziral okroglo mizo Na poti k spravi, kjer so gostje, zgodovinarja dr. Mitja Ferenc in dr. Aleš Maver ter nekdanji predsednik republike Borut Pahor, govorili o pomenu krepitve zavedanje o dogodkih v Sloveniji med drugo svetovno vojno in po njej. 

Vir: Domovina


Kot je poudaril dr. Maver monolitnega pogleda na zgodovino v Sloveniji ni več. Slika je dandanes kompleksna, kar je zasluga slovenskih zgodovinarjev. Vseeno pa zgodovinska stroka ni poenotena, zaskrbljujoč pa je tudi trend, saj je bilo v času osamosvojitve več skupnih pogledov kot danes. Znova se vračamo k vprašanju iz leta 1945: Kdo je kriv za izbruh narodne tragedije? Ravno pri tem vprašanju je soglasja namreč najmanj. Je bila povod okupacija ali revolucija? 

Sprava ni dogodek, ampak stanje duha


Dr. Ferenc, ki je v preteklosti bil član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je izpostavil, da je delo komisije najbolj ovirala izvršna oblast, saj je komisija nenehno imela težave s financiranjem.  

Poudaril pa je tudi, je velik problem v poučevanju naše zgodovine. Medvojno dogajanje je potisnjeno na zaključek šolskega leta in zanj pogosto zmanjka časa, učitelji pa se teh tem tudi izogibajo. Posledično pa mladi svoje zgodovine ne poznajo dobro. 

Glede narodne sprave je Borut Pahor poudaril, da ne gre le za enkraten ali večkrat ponovljen dogodek; sprava je stanje duha. Če jo želimo doseči, se moramo upreti retoriki sovraštva. Da v naši družbi ni vse v redu, po njegovem kaže že to, da napadi na politične nasprotnike sprožajo največ ovacij.  

Opozoril je tudi, da morajo dejanja sprave biti storjena v času in okolju, ko je temu naklonjena večina državljanov. Gre namreč za preveč pomembne teme, da bi jih izkoriščali v imenu kratkoročnih političnih ciljev. 

Podobnega mnenja je bil tudi dr. Maver. Kot je dejal, bo dan spomina na žrtve komunizma obstal, ko ga bo to zahtevala kritična masa ljudi. Med drugim je poudaril mejo med ohranjanjem spomina ter politizacijo te teme. Politika mora tu pomagati povrniti ravnovesje, saj izkušenj mnogih trenutno ni v javnem prostoru. 

Potreben bo morda tudi humor


Kako pa bi bila morda videti sprava?  

Pahor je poudaril, da gre za proces, ki ni nikoli končan. V svojem bistvu gre za kulturo spomina. 

Dr. Ferenc meni, da bo do sprave prišlo, ko se bo zgodovino nehalo uporabljati za politične namene, žrtve pa bodo dosegle pravico. 

Po drugi strani pa je dr. Maver na vprašanje novinarke, ali bi Slovenci na dogajanje v 2. svetovni vojni znali pogledati tudi s humorjem, podobno kot Angleži v kultni seriji 'Allo Allo', odgovoril, da gre sicer za odlično nadaljevanko, a je do tega "malenkost skeptičen, ker ima slovenska zgodba maja 1945 katastrofalen zaključek." Po njegovem je to breme, s katerim moramo kot skupnost živeti. Kot še je dodal Maver bi se 'Allo 'Allo morda dalo postaviti v kak štajerski kraj v času nemške okupacije, ko gre vojna že h koncu. "Čeprav mislim, da bi bil, če bi nam uspelo narediti tak 'Allo 'Allo, za skupnost zdravilno," je zaključil svojo misel. 

Okrogla miza Na poti k spravi

https://www.youtube.com/watch?v=dUrbGOMC8lM&list=LL&index=2


Dogodki in odzivi ob dnevu spomina


Osrednjo prireditev ob dnevu spomina je pripravil Študijski center za narodno spravo. V okviru te so položili vence pred več spominskimi obeležji.



Letos je potekala brez najvišjih predstavnikov države. Predsednica države Nataša Pirc Musar zaradi dopusta v tujini in leto vnaprej določenega urnika na dogodku ni bila prisotna.

Predsednica republike je ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov poudarila, da je današnji dan opomin, da odmik od demokracije vodi v neskončno izključevanje in sejanje smrti. "V spoštljiv poklon žrtvam si zato obljubimo, da bomo vedno varovali demokracijo, spoštovali človekove pravice in dostojanstvo vseh," je zapisala na družbenem omrežju X.



Slovenska vlada je danes objavila sporočilo, v katerem ocenjuje, da je slovenski narod še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma, ne omenja pa komunizma:

“Države članice EU danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament. Obsojamo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev. Slovenski narod je še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma.”



Predsednik SDS-a Janez Janša pa je ob današnjem dnevu zapisal, da se spominjamo posledic zločinskega pakta Hitler-Stalin, ki je povzročil desetine milijonov mrtvih in strašansko trpljenje. "Ker z internacionalnim socializmom Zahodni svet ni obračunal, imamo danes agresijo na Ukrajino ter cunami kulturnega marksizma," je še ob tem ocenil.



Delegacija NSi-ja pa je položila venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Predsednik NSi-ja Matej Tonin je ob tem poudaril, da Slovenija potrebuje več strinjanja glede osnovnih civilizacijskih norm. "Totalitarni režimi so na našem ozemlju pustili številne žrtve, dolžnost naše generacije pa je, da vse te mrtve pokopljemo," je dejal.



Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je medtem v ljubljanski stolnici daroval mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sledila pa sta akademija in slavnostni nagovor pravnika Mateja Avblja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike