Kako doseči strokovnost, odličnost, odgovornost in zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju?
Vlada si po napovedanih spremembah v zdravstvu, šolstvu, okolju in davčni politiki očitno odpira še eno fronto v sistemu plač javnega sektorja (JS). Zdi se, da brez kakršnegakoli resnega predhodnega premisleka, po sistemu »bomo sproti« in »slabše ne more biti«. Res?
Sistem plač v JS je zapacan in od 14-letnega mrcvarjenja precej zdelan, a je še vedno koncept, ki preprečuje popolni kolaps državnega proračuna. Zastavljen je bil kot enoten, a je skozi leta, z delnimi, bolj ali manj strokovnimi prilagoditvami, še posebej ob »štangi« posameznih sindikalnih central, velik del te enotnosti izgubil. Racionalno se torej zdi mnenje, da ga je potrebno »ažurirati« in prilagoditi novemu času in dejstvom. A ne na hitro in brez premisleka. Prvi predpogoj je, da ga sploh poznamo, razumemo njegov namen, vsebino in cilje, ki so bili z njegovo implementacijo kljub vsemu doseženi. Vzdržnost javnih financ namreč.
Trenutni sistem je postal hibrid, kjer imamo prvorazredne, drugorazredne in vse ostale, ki so nujno zlo.
Slovenci se sicer pregovorno spoznamo na vse, a Doktor Virant je za njegovo naštudiranje, usklajevanje in na koncu izpogajanje potreboval dva mandata. Brez upoštevanja predhodnih priprav in razmišljanj o konceptualnih rešitvah. Plačni sistem je poznal do obisti, za vsak problem je poznal morebitne finančne posledice, predvidel posamezne rešitve, plačne anomalije, posebnosti, kje bodo največje težave in kje bo največ front. A jasen je bil tudi cilj. Nevzdržen sistem, kjer se plače določajo na podlagi moči (ne argumentov) in vsakokratnih razmerij znotraj vladnih predstavnikov, je potrebno spremeniti.
Izhodišče je bilo postavljeno na točko, da ne razpravljamo o tem, ali je pomembnejši učitelj, ki vzgaja prihodnost, ali zdravnik, ki zdravi sedanjost. Oba potrebujemo in oba je potrebno nagraditi. Pošteno. A tu se zaplete. »Pošteno« je namreč zelo relativno. Še posebej za tistega, ki plačo daje, in tistega, ki plačo prejema.
Trenutni sistem je postal hibrid, kjer imamo prvorazredne, drugorazredne in vse ostale, ki so nujno zlo. Prvorazredni, zdravstvo in šolniki lahko zaradi svoje (pre)moči izsiljujejo vlade, ki se nato »izpogajajo« tako, da večini zahtev ugodijo, tudi na račun ostalih, in si tako zagotovijo mir. Drugorazredni (policija, vojska) posledično dobijo nekaj drobtin zaradi »uspeha« prvorazrednih, ker pač v »socialistično« čutečih državah morajo profitirati vsi. Ostali, recimo strokovno-tehnični kader oz. plačna skupina »J«, pa preko svojih sindikalnih zastopnikov pritisne na dvig minimalne plače, s čimer sicer »izpogaja« pavšalne dvige, a le za najnižje plačana delovna mesta znotraj plačne skupine. To pa ruši vzpostavljena razmerja enotnega sistema.
Tako imamo po letih populističnega dvigovanja minimalne plače in rušenja razmerij anomalijo, ko zaposleni trenutnega »minimalca« dosežejo okoli 20 plačnega razreda, kar v praksi pomeni recimo hišnika s srednjo šolo v 26 PR in diplomirano ekonomistko, višjo svetovalko, v (izhodiščnem sicer) 33 PR. Vmes je zgolj 7 PR?! Druga skrajnost takega »enotnega« sistema pa je, da prvorazredni zaradi parcialno izpogajanih dodatkov (razredov), nepreglednih delovnih obvez in urnikov s plačami odletijo v nebo.
Ker za boljši koncept od trenutnega ni dovolj govoriti zgolj o finančni vzdržnosti. Potrebujemo odgovore na težka in res pomembna vprašanja.
A ob igri sindikalističnega izsiljevanja, ki traja praktično od uveljavitve enotnega plačnega sistema v letu 2008, boljšega koncepta od sedanjega, se bojim, (še) nimamo. Ker za boljši koncept od trenutnega ni dovolj govoriti zgolj o finančni vzdržnosti. Potrebujemo odgovore na težka in res pomembna vprašanja. Kako doseči strokovnost, odličnost, odgovornost in zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju?
S sedanjo birokratsko uravnilovko namreč ne plačujemo opravljenega dela, pač pa zgolj delovno mesto, kjer naj bi nekdo nekaj naredil. A tega v JS potem nihče ne meri. Med zaposlenimi tako nimamo diferenciacije po obsegu, vsebini in kvaliteti opravljenega dela, niti pravičnega plačila za to.
Uveljavitev tako potrebne pozitivne diferenciacije je namreč utopija, dokler bo vsa sindikalna srenja vpila, da smo vsi enaki, vladajoča oblast pa bo kimala in preračunavala, koliko nas še lahko zadolžijo, da bodo sindikati dali mir, proračun pa bo še nekako vzdržal in obremenil naslednje generacije.
Ker individualnost, o kateri govorimo, se mora poznati v plačah. Tisti, ki so pripravljeni delati več in bolje, morajo biti tudi bolje plačani. Mora biti razlika, mora biti nagrada in mora biti sistem, ki bo omogočal, da se bo delati splačalo. Sploh dobro. In da ne letno ocenjevanje (80% odličnih), ki je podlaga za triletno avtomatično napredovanje, ne plača, ne dodatki ne bodo v JS nekaj samoumevnega in pravica. Nujno mora postati to, čemur je dejansko namenjeno, plačilo za dobro opravljeno delo.
Reforma torej da, vendar domišljena, racionalna, z jasno vizijo, rešitvami in ciljem, kaj želimo doseči in v kakšnem časovnem okvirju.
Noben steber, nobena izravnava in nobena nova lestvica tega ne more rešiti sama po sebi. Kot spremembe v zdravstvu brez večje učinkovitosti in nadzora obstoječega toka denarja in dela niso reforma, tudi pri plačah v JS napredka ne more biti, dokler bo razmišljanje tipično Slovensko(istično) v smislu »enakih želodčkov«.
Reforma torej da, vendar domišljena, racionalna, z jasno vizijo, rešitvami in ciljem, kaj želimo doseči in v kakšnem časovnem okvirju. Tako se delajo reforme, v nasprotnem dobimo nedomišljene spremembe, ki zgolj poglabljajo izvorni problem. Obljubljanja v stilu, dobite 600 evrov takoj, ko pridem v pisarno, ter na horuk spreminjanje nečesa, kar so nekateri domišljali desetletje, reformno vsekakor ni. Bolj prodajanje megle in uničevanje obstoječega, zaenkrat še vzdržnega modela.
In kot predlagana davčna »reforma« ni nobena reforma, pač pa »de facto« nalaganje novih davčnih bremen, se tudi »reforma« plač kaže zgolj kot dodatno breme za proračun, katere cilj je uničiti obstoječi sistem »ad hoc«, brez jasne vizije in koncepta, kaj potem. V smislu »bomo sproti« iz začetka oz. »Svobodno po Golob(čk)u« pač. Žal.
Zadnje objave
Marjan Škvarč in Miran Žitko - Bejž če vejdš: »Vsi objekti, ki smo jih naredili, živijo«
13. 12. 2024 ob 17:45
Lotrič: Oslabitev podjetij je nekaj, česar si Slovenija nikakor ne sme privoščiti
13. 12. 2024 ob 14:00
Mimo stroke in prebivalcev MOL do garaž pod Plečnikovimi tržnicami
13. 12. 2024 ob 12:03
Evropske države ustavljajo postopke za azil. Slovenija se še ni odločila.
13. 12. 2024 ob 9:00
Bleščeči ništrc sveta
13. 12. 2024 ob 6:00
Kmet Vaukan: Preko položnic so mi olastlinili elektrarno
12. 12. 2024 ob 15:32
Ekskluzivno za naročnike
Marjan Škvarč in Miran Žitko - Bejž če vejdš: »Vsi objekti, ki smo jih naredili, živijo«
13. 12. 2024 ob 17:45
Bleščeči ništrc sveta
13. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
13
Adventni sejem s prižigom lučk v Šmartnem pri Litiji
15:30 - 19:30
DEC
13
DEC
14
DEC
14
Otroška ustvarjalnica voščilnice
09:30 - 11:30
DEC
15
Svečani baletni koncert
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
11 komentarjev
Strelec
To pa je fantastični naslov in članek.Od lenuhov in delomrznežev,ki so v večini družboslovci bi dosegli strokovnost in odličnost in še odgovarjali naj bi za svoje"delo".Javni uslužbenci so v bistvu socialni podpiranci in odvisniki od proračuna.Socialni podpiranci se vsaj ne pretvarjajo,da delajo.
Andrej Muren
Vse navedeno bomo dosegli, ko bomo v javni sektor kadrovali samo po strokovnosti, ne pa po politični pripadnosti kot do sedaj. In te javne uslužbence bo potem treba tudi primerno plačati.
Pri mentaliteti sedanje slovenske družba pa se mi zdi, da je to misija nemogoče, vsaj zaenkrat.
Sonatine
Povsem napačno izhofišče. Ključno vprašanje je, kako doseči zadovoljstvo Z javnim sektorjem, da bo učinkovit servis za državljane in ne zajedalska buba na plečih davkoplačevalcev?
In odgovor št. 1: najprej z za vsaj 30-40% vitkejšim javnim sektorjem.
Ljubljana
Ja, predpogoj je golobka vlada.
In sami levaki povsod.
In nato bildanje v Odmevih pri glavnem bleferju...
Vrhunski, uveljavljen, priznan...
Levi "genij"....
In folk dol pada od "stroke".
Ja, v politiki pa so najboljsi tisti ki najbolj nategnejo folk- take ankete proizvaja
domovina....
mihec
Pri uveljavitvi računalništva v poslovnem procesu se s PLM sistemi znaža stopnja zaposlenih v prvih dveh letih za 30%, v naslednjih sedmih letih pa še za naslednjih 30%. Končno število je okoli 40 do 50% in pretok informacij se poveča za okoli 4 krat (kar pomeni novi časi so okoli 25% predhodnih) dosežene natančnost pa če hočete za družboslovce TRANSPARENTNOST pa prihaja do nivoja med 50 do 100 PPM (napak na milijon zapisov).
Ali je to mogoče v moderni družbi? Je samo ne v Sloveniji. Je pa mogoče tam kjer ni jankovićev, pa drugih ....ć in zbiralcev barvnih kovin.
Če pa hočeš problem zabrisati pa ustanoviš ministrstvo, ki ga vodi, ja kdo drug kod makedončeta!
Realist
Z normo dela kot v realnem sektorju? Poročila opravljenega dela...
Thor
Poleg individualnosti bi moral plačni sistem odražati in se prilagajati tudi razmeram na trgu dela. Če imamo "hišnikov" ali pa srednjih medicinskih sester, da bo bolj aktualno, akutno premalo, bodo razvrščeni višje ali pa kar izenačeni z "diplomiranimi ekonomistkami, višjimi svetovalkami". Če nam kronično primanjkuje učiteljev, ker so v istem plačnem razredu kot diplomirane ekonomistke, višje svetovalke, jih bo treba premakniti višje.
Stajerska2021
Pri tako bohotnem javnem sektorju, ki šteje 190.000 "zaposlenih", je težko ugotavljati uspešnost.
Vsi postopki trajajo in trajajo. Je to delovna uspešnost?
Razen gasilcev in še kaj bi se našlo, so vsa področja kontaminirana. Vsi hočejo več denarja - nihče ne govori o višji učinkovitosti.
Pri nas lačen sitega nosi!
Pri nas je vseh zaposlenih cca 350.000 ljudi. Od tega je 190.000 tistih, ki prejemajo in trošijo. 630.000 upokojencev, nezaposlenih, migrantov (lani 30.000, kar pomeni za eno naše mesto) in ostalih priveskov v obliki NVO-jev, ki jih je kar 27.608 tistoč. Pomnožimo to vsaj krat dva in dobimo grozljive podatke. Vsi hočejo, najbolj tisti, ki ne ustvarjajo nove vrednosti, denar.
KDO BO ZA VSE TO ZASLUŽIL? ZATO NOVI DAVKI!
HVALA BUTALCI, DA STE POMAGALI TO IZVOLITI! ŠE PLEŠETE?
BARBARA RAKUN
V naslovu ste absolutno najprej pozabili ČLOVEČNOST oziroma čut za človeka. Če tega ni,ti ničesar od tistega,kar ste v naslovu napisali,ne pomaga !
mihec
Ko berem naslov članka, in ko vidim sliko, vidim tipično sprenevedanje, predvsem pa bolno zavist vseh takih slabo domišljenih predstavitev oz. povezav.
Na sliki so zobniki in beseda spredaj je o strokovnosti in odličnosti!!!
Zobniki so ravne oblike, kar dokazuje topoumno razumevanje stroke.
Tako razumejo družboslovci in ekonomisti stroko, vrhunec npr. ena stroka pa zobnike z kvadratno obliko. To je tako, kot bi medicino predstavili z razčesnjeno glavo. No tako daleč še nismo prišli v fizikalnem pomenu besede, da pa je v metaforičnem pomenu glava Slovenke in Slovenca razčesnjena, pa je dokazano.
Torej spoštovani novinarji družboslovci in humanisti, če ne zastopite kaj zobniki so, da so zobniki z različnimi krivuljami raje ne uporabljajte grafične simbole saj samo cepci iz poenostavljene grafike razumejo, da so zobniki kvadratni!!! In naprej če ne razumete, da zobniki v vaših avtomobilih obratujejo na nivoju natančnosti izdelave +-0,003 mm potem uporabite druge slike in prosimo, da ne zmerjajte resne stroke zaradi Vašega nepoznavanja vrhunske proizvodnje. To je tisto okolje, kjer se od srca nasmejemo, ne bolje režimo ob izjavi direktorice ZZZS, da bodo prišli pri evidencah na dnevno predstavljanje prostih kapacitet. Vi spoštovani novinarji, družboslovci ste ob taki izjavi začutili izjemen napor, mi tehniki pa zaničevanje do okolja, ki tako direktorico sploh prenaša in se dela norca iz vseh nas predplačnikov.
V proizvodnji, kjer strokovnost velja, bi takega bleferja poslali na zavod, kljub protestom lenuhov-kolesarjev, ki se navidezno ukvarjajo s kulturo. Ja res, vsak, ki se mu ne ljubi delati, pravi da je umetnik in se premetava v postelji do 10 dopoldan, da lahko pije in mamilaši do 4 ure zjutraj naslednjega dne. Umiva se pa tako ali tako ne!
Prosim za trohico spoštovanja do naravoslovja in tehnike!
rasputin
Kako doseči strokovnost, odličnost, odgovornost in zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju?
***
Misija nemogoče.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.