Kako je Lukašenko pomagal EU, da stopi na globalni oder
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko Poljska vztrajno preprečuje ilegalne in pogosto nasilne poskuse migrantov, da bi vstopili na ozemlje EU, so se pomena migrantske problematike začeli zavedati tudi na Zahodu. A kot ugotavljamo v komentarju uredništva, migranti tudi EU prinašajo določene politične koristi in mogoče celo nekoliko drugačne ideološke smernice.
Predstavniki EU so se ta teden mudili v tadžikistanski prestolnici Dušanbe, kjer so z zunanjimi ministri držav v regiji razpravljali o preprečevanju migrantske krize, ki jo režira beloruski režim.
Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell in komisarka za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen sta zunanjim ministrom Uzbekistana, Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana predstavila razmere na poljsko-beloruski meji ter jih pozvala k ukrepanju. "Ministre sem seznanil s situacijo na meji in jih prosil za podporo pri preprečevanju instrumentalizacije ljudi za ceno njihovega življenja: goljufanja in prepričevanja, da lahko v EU pridejo s poletom v Minsk," je povedal Borrell.
Poziv se nanaša predvsem na prepoved letov v Minsk za tranzitne potnike iz držav, kot so Afganistan, Sirija, Irak in Jemen; Uzbekistan je ena zadnjih držav, ki je te polete prepovedala, poroča Euractiv. Urpilainenova je ministrom predstavila milijardo evrov vreden paket, namenjen saniranju posledic krize v Afganistanu, čigar skoraj polovica bo namenjena sosednjim državam, ki jih je kriza prizadela.
Borrell pa je napovedal 40 milijard evrov težko iniciativo "EU Global Gateway", ki bo namenjena infrastrukturnim projektom in tehnološkemu razvoju srednjeazijskih držav. S tem želi EU povečati strateško prisotnost v regiji in konkurirati kitajski Svilni cesti, a evropski diplomati menijo, da bo ob mnogo izdatnejših zneskih iz Moskve in Pekinga to izjemno težko; Rusija in Kitajska v zameno namreč ne zahtevata ničesar, EU pa želi preko tega vzvoda doseči, da bi države prejemnice preprečevale ilegalne migracije. V zameno bi srednja Azija dobila demokracijo, vladavino prava, človekove pravice in trajnostne okoljske standarde.
Borrell je po zaključku srečanja zatrdil, da so srednjeazijske vlade trdno zavezane preprečevanju migracij. Margaritis Schinas, podpredsednik Komisije, pa je sporočil, da so bližnjevzhodne letalske družbe že ustavile lete v Minsk (iz Bagdada preko Dubaja, Bejruta, Istanbula, Damaska in Taškenta), EU pa pripravlja črni seznam za sankcioniranje podjetij, ki takšne polete še opravljajo. Povedal je tudi, da je dotok migrantov pod nadzorom, usmeriti pa se je potrebno v njihovo vračanje.
Migranti pa z vse večjim navalom krojijo tudi politiko zahodnih držav članic: pred nedavnim je Belgija zaradi povečanega prometa čolnov na poti v Združeno kraljestvo za pomoč pri obvladovanju razmer zaprosila Frontex. Belgijski državni sekretar, pristojen za migracije, Sammy Mahdi je povedal, da Frontex pomaga obvladovati razmere na jugu Evrope, a pomoč je potrebna tudi na severu. Rokavski preliv je v letošnjem letu nezakonito prečkalo okoli 25.600 oseb, kar je trikrat toliko kot lani.
S povečanim dotokom migrantov se sooča tudi Francija: uradni podatki francoske vlade kažejo, da je v lanskem letu v državo nezakonito vstopilo okoli 272.000 oseb, medtem ko je bilo ilegalnih vstopov okoli vrhunca migrantske krize, leta 2016, "le" 259.000. Proti takšnim razmeram je ostro nastopil Michel Barnier, nekdanji glavni evropski pogajalec za Brexit, ki napoveduje predsedniško kandidaturo: "Migracije so ušle izpod nadzora. Naša varnost ni več zagotovljena," meni.
Zaradi tovrstnih opazk so Barnierju nekateri očitali retoriko skrajnega desničarstva, s katero naj bi hotel pridobiti glasove skrajne desnice, kar pa je po pričakovanjih zavrnil in pojasnil, da le naslavlja težave, s katerimi se sooča Francija. Spomnimo, kot skrajna desničarja sta (predvsem) zaradi ostrih protimigrantskih stališč obravnavana tudi kandidata Marine Le Pen in Eric Zemmour, Barnier pa velja za desnosredinskega politika.
Kot recept za rešitev nastalih razmer ponuja moratorij na priseljevanje, hkrati pa želi, da bi vojska patruljirala po soseskah, kjer policija ne zmore več zagotavljati varnosti. Je tudi zagovornik ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka.
Predstavniki EU so se ta teden mudili v tadžikistanski prestolnici Dušanbe, kjer so z zunanjimi ministri držav v regiji razpravljali o preprečevanju migrantske krize, ki jo režira beloruski režim.
Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell in komisarka za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen sta zunanjim ministrom Uzbekistana, Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana predstavila razmere na poljsko-beloruski meji ter jih pozvala k ukrepanju. "Ministre sem seznanil s situacijo na meji in jih prosil za podporo pri preprečevanju instrumentalizacije ljudi za ceno njihovega življenja: goljufanja in prepričevanja, da lahko v EU pridejo s poletom v Minsk," je povedal Borrell.
Denar državam za preprečevanje migracij
Poziv se nanaša predvsem na prepoved letov v Minsk za tranzitne potnike iz držav, kot so Afganistan, Sirija, Irak in Jemen; Uzbekistan je ena zadnjih držav, ki je te polete prepovedala, poroča Euractiv. Urpilainenova je ministrom predstavila milijardo evrov vreden paket, namenjen saniranju posledic krize v Afganistanu, čigar skoraj polovica bo namenjena sosednjim državam, ki jih je kriza prizadela.
Borrell pa je napovedal 40 milijard evrov težko iniciativo "EU Global Gateway", ki bo namenjena infrastrukturnim projektom in tehnološkemu razvoju srednjeazijskih držav. S tem želi EU povečati strateško prisotnost v regiji in konkurirati kitajski Svilni cesti, a evropski diplomati menijo, da bo ob mnogo izdatnejših zneskih iz Moskve in Pekinga to izjemno težko; Rusija in Kitajska v zameno namreč ne zahtevata ničesar, EU pa želi preko tega vzvoda doseči, da bi države prejemnice preprečevale ilegalne migracije. V zameno bi srednja Azija dobila demokracijo, vladavino prava, človekove pravice in trajnostne okoljske standarde.
Borrell je po zaključku srečanja zatrdil, da so srednjeazijske vlade trdno zavezane preprečevanju migracij. Margaritis Schinas, podpredsednik Komisije, pa je sporočil, da so bližnjevzhodne letalske družbe že ustavile lete v Minsk (iz Bagdada preko Dubaja, Bejruta, Istanbula, Damaska in Taškenta), EU pa pripravlja črni seznam za sankcioniranje podjetij, ki takšne polete še opravljajo. Povedal je tudi, da je dotok migrantov pod nadzorom, usmeriti pa se je potrebno v njihovo vračanje.
Rast ilegalnih migracij na Zahodu sprožila vzpon desnice?
Migranti pa z vse večjim navalom krojijo tudi politiko zahodnih držav članic: pred nedavnim je Belgija zaradi povečanega prometa čolnov na poti v Združeno kraljestvo za pomoč pri obvladovanju razmer zaprosila Frontex. Belgijski državni sekretar, pristojen za migracije, Sammy Mahdi je povedal, da Frontex pomaga obvladovati razmere na jugu Evrope, a pomoč je potrebna tudi na severu. Rokavski preliv je v letošnjem letu nezakonito prečkalo okoli 25.600 oseb, kar je trikrat toliko kot lani.
S povečanim dotokom migrantov se sooča tudi Francija: uradni podatki francoske vlade kažejo, da je v lanskem letu v državo nezakonito vstopilo okoli 272.000 oseb, medtem ko je bilo ilegalnih vstopov okoli vrhunca migrantske krize, leta 2016, "le" 259.000. Proti takšnim razmeram je ostro nastopil Michel Barnier, nekdanji glavni evropski pogajalec za Brexit, ki napoveduje predsedniško kandidaturo: "Migracije so ušle izpod nadzora. Naša varnost ni več zagotovljena," meni.
Zaradi tovrstnih opazk so Barnierju nekateri očitali retoriko skrajnega desničarstva, s katero naj bi hotel pridobiti glasove skrajne desnice, kar pa je po pričakovanjih zavrnil in pojasnil, da le naslavlja težave, s katerimi se sooča Francija. Spomnimo, kot skrajna desničarja sta (predvsem) zaradi ostrih protimigrantskih stališč obravnavana tudi kandidata Marine Le Pen in Eric Zemmour, Barnier pa velja za desnosredinskega politika.
Kot recept za rešitev nastalih razmer ponuja moratorij na priseljevanje, hkrati pa želi, da bi vojska patruljirala po soseskah, kjer policija ne zmore več zagotavljati varnosti. Je tudi zagovornik ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka.
Zadnje objave
Nova afera ministrice za kulturo Aste Vrečko
5. 11. 2024 ob 17:20
Lojze Peterle je izstopil iz NSi
5. 11. 2024 ob 13:51
Je zgodovinski obrambni stolp graščina Aleksandra Čeferina?
5. 11. 2024 ob 12:30
So se javnomnenjske agencije lotili, ker Golobu ne kaže dobro?
5. 11. 2024 ob 12:01
»Moralna avtoriteta« iz Nyona
5. 11. 2024 ob 6:00
Po tragediji v Novem Sadu odstopil srbski minister za infrastrukturo
4. 11. 2024 ob 19:07
O vtikljivosti, pravi meri in vzgoji za skrbnost
4. 11. 2024 ob 18:00
Ekskluzivno za naročnike
Je zgodovinski obrambni stolp graščina Aleksandra Čeferina?
5. 11. 2024 ob 12:30
»Moralna avtoriteta« iz Nyona
5. 11. 2024 ob 6:00
O vtikljivosti, pravi meri in vzgoji za skrbnost
4. 11. 2024 ob 18:00
Prihajajoči dogodki
NOV
06
Primož Pugelj: Začetek Novembra (otvoritev razstave)
18:00 - 20:00
NOV
07
NOV
09
NOV
09
21. Ljubljanska vinska pot (Martinovanje)
10:00 - 17:00
Video objave
Izbor urednika
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
Zvjezdan Radonjić: »Očiščenje sodnega sistema se žal ne bo zgodilo«
31. 10. 2024 ob 6:00
Pokojni čakajo, da se jih usmilijo zanikovalci resnice
29. 10. 2024 ob 15:00
Udarec po družinah, ki so že danes diskriminirane
28. 10. 2024 ob 9:00
3 komentarjev
Pelinko
Evropski denar bo malce pomagal, a ne bo rešil problemov. Evropa je fizično premajhna, da bi sprejela miljardo ubogih revežev, ki bi si zaslužili boljše življenje. Zato je treba povečati razvojno pomoč, ne le finančno. Predvsem pa jo usmeriti preko misijonarjev. Odgovor na težave tretjega sveta je Peter Opeka, njemu naj država pomaga.
Stajerska2021
Vsi migranti so se pripeljali v Belorusijo z avioni - noben ni pricapljal peš! Nakar so jih z busi organizirano pripeljali do meje s Poljsko! Poljska ima pravilno držo, saj brani svoje in meje EU in ne dovoli vstopa tem prišlekom Naj gredo tja, od koder so pririnili. Naj jih Lukašenko posadi na avione in pošlje v izvorne države.
Nevladniki se lahko nekam zaletijo, saj imamo izkušnje iz leta 2015, ko smo samo preko SLO dovolili množici nedefiniranih oseb (500.000) še zdaleč ne beguncev, brez dokumentov, vstop v EU in seveda na dosmrtni preužitek. Poljska ni neumna, da bo ponovila napake iz leta 2015. Sama gosti vsaj dva milijona beguncev iz Ukrajine in sramota, EU ji za vzdrževanje in pomoč pri asimilaciji, ni dodelila nobenih sredstev. Merklova je ocenila, da to niso ne migranti ne begunci. Pomoč bi dodelila samo za arabce in afričane??? Zato je Poljsko držo lažje razumeti, da kljub izsiljevanju Belorusije in Putina z naskokom na njihove meje, ne dovolijo vstopa nobenemu. To je golo izsiljevanje! Ampak Poljska bo pritisk vzdržala! Ta horda je predhodnica, če tem migrantom uspe, bodo prišli za njimi milijoni.
Prav tako toleranca do tihotapljenja migrantov po Sredozemlju? Že na morju bi lahko ta plovila obrnili in jih usmerili tja, od koder rinejo v EU. Predrznost brez primere!
Za nas velja, če gremo v tujino - Avstrija, Hrvaška, Italija - da pokažemo PCT, osebno izkaznico ali potni listi. Za te horde nasilnih migrantov pa ne velja popolnoma nič. Vsi bi imeli azil in dosrmtno oskrbo. Nihče iz EU ne govori o varnostnem in zdravstvenem tveganju. Tudi stroški za oskrbo teh ljudi niso zanemraljivi.
EU izgublja svoj smisel, saj je Merklova uničila vse kar je možno. Nemčija se ji lahko zahvali - poleg vabila migrantom - tudi za uničenje energetike, saj je Nemčijo izročila na milost in nemilost dobavi plina iz Belorusije in Rusije. Beda od bede...
rasputin
Sprevrnjeno pripisovanje zaslug Lukašenku za to, da se je Bruselj končno zganil v zvezi s preprečevanjem ilegalnih migracij je moč razumeti samo kot paradoks. Vsekakor je Poljska pomagala državam EU k spoznanju, da je neomejeno sprejemanje ilegalnih migrantov norost in samomor Evrope.
Ko je Madžarska začela graditi ograje na svojih mejah, Bruselj uradno sicer ni reagiral, neuradno pa je prek svojih številnih aktivistov zagnal kampanjo sramotenja Madžarske, čeprav ne neposredno v zvezi s preprečevanjem migracij. Je pa Bruselj ves čas dajal vedeti, da so ilegalne migracije del njegove politike.
S tem v zvezi je zanimivo tudi dejstvo, da so ilegalne migracije iz južne smeri za Bruselj sprejemljive, nikakor pa niso sprejemljive migracije z vzhoda. Če so migracije prek Belorusije hibridna vojna, potem so to tudi migracije z juga. Zakaj ima Bruslej neskončno toleranco do tihotapljenja migrantov prek Sredozemlja, je odprto vprašanje. Je Evropi res bolj nevaren Vzhod kot Jug?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.