Kako je šesti blok TEŠ pokuril na stotine milijonov evrov

Afera projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj je stara že okoli 20 let, končala pa se bo očitno tam, kjer se je tudi začela – pri nategu davkoplačevalcev. Kako drugače poimenovati namero premierja Roberta Goloba, da bi z interventnim zakonom družbo TEŠ prenesli neposredno pod okrilje države. S tem bi se skupina HSE, ki jo vodi njegova poročna priča Tomaž Štokelj, elegantno znebila bremena kritja izgub TEŠ. 

V zadnjih tednih so pod patronatom vlade medije preplavili članki, da je finančno stanje TEŠ tako zaostreno, da se bo brez ukrepanja države naslednje leto začel stečajni postopek. Z drugimi besedami, izguba se bo zaradi obveznosti TEŠ za kupovanje vse dražjih emisijskih kuponov, ki so »kazen« za spuščanje ogljikovega dioksida v ozračje, zelo povečala. Tako naj bi TEŠ naslednje leto pridelal izgubo med 150 in 200 milijoni evrov. Lanska je bila 46 milijonov evrov.  

Če vlada ne bi ukrepala in bi šel TEŠ v stečaj, bi čez noč brez dela ostalo približno 2.500 delavcev (skupaj iz TEŠ in Premogovnika Velenje), svari minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Dodaja, da bi morala država plačati tudi 286 milijonov evrov še neodplačanega dolga Evropski investicijski banki, za katerega plačilo jamči. Začasna rešitev naj bi bilo preoblikovanje TEŠ v izvajalca javne službe zgolj za ogrevanje prebivalstva Šaleške doline. Načrtujejo, da bodo to določili z interventnim zakonom že oktobra, ureditev pa bo začela veljati s 1. januarjem 2025. TEŠ in Premogovnik Velenje bi upravljal neposredno Slovenski državni holding (SDH).  

A termoelektrarna in premogovnik bosta šla verjetno v obeh primerih v stečaj, ne glede na to, ali bosta ostala v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn ali pa neposredno pod državo. Samo v zadnjem primeru bi stroške neposredno obesili davkoplačevalcem in bi se jih HSE, ki ima sicer visok dobiček, elegantno znebil. Gotovo ni naključje, da je generalni direktor HSE Tomaž Štokelj, ki bi rad TEŠ vrgel čez ramo, poročna priča premierja Roberta Goloba. Pred vodilnim položajem na HSE je bil pri Golobu na GEN-I direktor strateškega upravljanja portfeljev. Prav tako ni naključje, da je minister Kumer pred nastopom funkcije ministra zasedal enega od vodstvenih položajev v družbi GEN-I, kjer je bil njegov »vrhovni šef« prav tako sedanji premier Robert Golob. Kumer je eden Golobovih najzvestejših kadrov.  

Generalni direktor HSE Tomaž Štokelj, sicer poročna priča premierja Roberta Goloba, bi rad TEŠ iz lastništva HSE prevalil neposredno na pleča davkoplačevalcev. 

Geneza projekta 

Kot začetek projekta TEŠ 6 bi lahko šteli sklep skupščine družbe TEŠ iz junija 2004 o vključitvi izgradnje tega bloka v razvojni načrt podjetja. To je bilo še v času vlade Antona Ropa, direktor TEŠ pa je bil Uroš Rotnik (družbo je vodil od leta 2002 do 2010, zraven je bil pri vseh ključnih odločitvah v zvezi s projektom). Načrtovali so dograditev plinskih turbin k bloku 4 in 5 ter zamenjavo blokov 1–3 z blokom 6 z močjo 600 megavatov. Septembra 2005 je dal TEŠ na Ministrstvo RS za gospodarstvo vlogo za pridobitev energetskega dovoljenja za blok 6, ki ga je ministrstvo tudi izdalo – 23. novembra 2005, torej tik pred koncem mandata Ropove vlade.  

Od decembra 2006 do avgusta 2007 so izbirali najugodnejšega ponudnika. V igri sta bila francoski Alstom in nemški Siemens. Rotnik je rezervacijsko pogodbo z Alstomom podpisal julija 2007, nadzorni svet TEŠ jo je potrdil čez dva meseca. Junija 2008 je nadzorni svet TEŠ soglašal s podpisom pogodbe z Alstomom kot dobaviteljem glavne tehnološke opreme, tako da je direktor Rotnik pogodbo podpisal 27. junija tega leta.  

V času od julija 2005 do junija 2009 je bil generalni direktor HSE (lastnice TEŠ) Jože Zagožen, nekdanji gospodarski minister iz vrst SDS. Cena investicije je z leti naraščala. Še marca 2006 je bila glede na investicijski program 656 milijonov evrov, maja 2007 je znašala že 848 milijonov evrov, oktobra 2009 je bil znesek 1,19 milijarde evrov, končna cena pa je 1,43 milijarde evrov. 

Prvi obrok Alstomu je HSE sicer plačal decembra 2009 (85,4 milijona evrov), torej v času Pahorjeve vlade. TEŠ je gradbeno dovoljenje za šesti blok dobil marca 2011, septembra tega leta pa je skupina poslancev državnega zbora na čelu s prvopodpisanim Bojanom Kontičem iz SD (ki je bil tedaj tudi župan Mestne občine Velenje) v obravnavo vložila zakon o poroštvu RS za 440 milijonov evrov visoko posojilo Evropske investicijske banke, ki so ga dejansko spisali v TEŠ in HSE. Brez tega ključnega državnega poroštva bi se projekt, v katerega so bila sicer že vložena znatna sredstva, ustavil. Toda na odboru za finance v DZ je dobil predlog rdečo luč.  

Ključno glasovanje in preiskava 

Po padcu Pahorjeve vlade in volitvah decembra 2011 je na položaj premierja drugič prišel Janez Janša. Tudi v tem času je predlog za državno poroštvo za posojilo EIB prišel iz vrst poslancev, takrat s prvopodpisanim Srečkom Mehom (SD, pred tem dolgoletni župan Mestne občine Velenje). V drugo je šel zakon »skozi« 18. julija 2012, toda šlo je za eno najbolj nenavadnih glasovanj v državnem zboru. Za je glasovalo zgolj 29 poslancev, pri čemer jih je bilo največ iz vrst SD. Iz tedaj vodilne vladne stranke SDS s 26 poslanci jih je zakon podprlo zgolj pet. Prisotnih ni bilo kar 31 poslancev, vzdržalo se jih je deset. Vprašanje je, ali bi zakon prestal veto državnega sveta (v tem primeru bi moralo v drugo zanj glasovati vsaj 46 poslancev), toda veta ni bilo in ključni akt za nadaljevanje projekta TEŠ 6 je bil sprejet.  

Gradnja je sicer trajala do leta 2015. A že nekaj dni pred ključnim glasovanjem, 12. junija 2012, je Nacionalni preiskovalni urad izvedel vrsto hišnih preiskav v zvezi s sumi kaznivih dejanj pri načrtovanju in izvajanju projekta TEŠ 6. Kazenskopravna zgodba te afere se do danes še ni razpletla in se verjetno še nekaj let ne bo. Po dolgotrajni preiskavi je Specializirano državno tožilstvo maja 2020 vložilo obtožnico zoper 12 slovenskih in tujih fizičnih oseb ter dve pravni osebi za skupaj 24 kaznivih dejanj zlorabe položaja, pranja denarja in pomoči pri tem.  

Obtoženi so bili: nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, vodja projekta Bojan Brešar, lobist Peter Kotar in njegovo podjetju Sol Intercontinental, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, zaposleni iz TEŠ Jože Lenart, Jože Dermol, Darko Weiss in Miran Leben, vodja prodaje elektrarn v družbi Alstom Power Frank Lehmann, družba Alstom Power, nekdanji izvršni direktor Alstom Austria Josef Reisl, finančni strokovnjak Bogdan Pušnik ter davčni svetovalec Darko Končan. Sojenje na Okrožnem sodišču v Celju še vedno poteka, pri čemer je to seveda šele prva stopnja. Pravna naslednica Alstoma, družba GE Steam Power Systems, je s tožilstvom sklenila sporazum o priznanju krivde in plačala 23 milijonov evrov kazni.  

Kazenskopravna zgodba te afere se do danes še ni razpletla in se verjetno še nekaj let ne bo. 

Ko si stranke umijejo roke 

Kazenskopravni epilog je torej še daleč, je pa državni zbor aprila 2018, v času vlade Mira Cerarja, soglasno podprl ugotovitve končnega poročila preiskovalne komisije za TEŠ 6, ki jo je vodil poslanec Matjaž Hanžek (nekdaj v poslanski skupini Levice). Povzetek je bil, da so vse vlade od leta 2004 do leta 2012 pri tem projektu ravnale neodgovorno, največja politična odgovornost pa je na vladi Boruta Pahorja in takratnih ministrih Francu Križaniču (za finance) in Mateju Lahovniku (za gospodarstvo). DZ je zoper omenjeno trojico naznanil sum kaznivega dejanja opustitve dolžnega nadzorstva. Pred letom dni so s policije na Specializirano državno tožilstvo v tej zadevi poslali zgolj poročilo. Znakov kaznivih dejanj niso ugotovili.  

Nekdanji sindikalist Branko Sevčnikar pravi, da gre za lopovščino, saj dobijo v celotni verigi le tržniki iz HSE debele nagrade. 

(D166: 12-14)