Kako je Sophie in 't Veld skušala upravičiti poseg Fajonove v poročilo o Sloveniji in zakaj to ne pije vode

POSLUŠAJ ČLANEK
Včeraj je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta vendarle opravil razpravo o poročilih misije za ugotavljanje dejstev o vladavini prava in svobodi medijev v več evropskih državah, med njimi tudi v Sloveniji.

Kot vemo, je slovenski del poročila kompromitiran s poseganjem vanj  s strani asistenta predsednice slovenske opozicijske stranke, Tanje Fajon, ki ni bila del misije, saj je po njenih besedah želela ohraniti videz nepristranskosti pri pripravi poročila. 

Na to je v razpravi opozorila slovenska evroposlanka in članica misije Romana Tomc, vodja delegacije Sophie in't Veld pa je poseg Fajonove upravičila s stališčem, da "na koncu ne šteje to kdo je v poročilo kaj prispeval" in da so člani Evropske ljudske stranke (ELS) tudi imeli priložnost, da dodajo svoje mnenje v poročilo na misijah, kjer niso bili prisotni. 

Razprava na odboru LIBE o poročilih delegacije za ugotavljanje dejstev o vladavini prava in medijski svobodi v obiskanih državah članicah (Slovaška, Madžarska, Bolgarija in Slovenija) je bila opravljena v manj kot eni uri in na način, kot ga je v svojem komentarju o izkušnji iz Strasbourga na Domovini opisal Peter Merše.

Na dvominutne razprave članov odbora je bil dovoljen en sam odziv in sicer vodje misije in't Veldove na izvajanje Romane Tomc. Slovenska evroposlanka je namreč opozorila na par zadev, zaradi katerih po njenem mnenju poročilo ni verodostojno. Problematizirala je izbor vabljenih sogovornikov, dejstvo, da se člani po misiji niso nikoli sestali, da bi skupaj pripravili zaključke saj to, kar se dogaja na ravni koordinatorjev in tehnični ravni, enostavno ni dovolj. Prav tako je Tomčeva izpostavila, da poročilo lahko potrdijo samo tisti, ki so sodelovali na misiji.

Glavni problem, oziroma "hud incident, ki meče slabo luč na delegacijo", pa je po besedah Tomčeve to, da je bila očitno pisarna Tanje Fajon - opozicijske voditeljice v Sloveniji - že od vsega začetka vpletena v pripravo poročila.

Tomčeva je še dodala, da je misija po njeno zgrešila cilj. "Vladavina prava ni le imenovanje delegiranih tožilcev in stanje medijev ni le financiranje STA. Obe temi sta že rešeni, imamo pa druge teme: od medijske tajkunizacije, do potrebnih reform pravosodnega sistema, imamo preganjane sodnike, grožnje s smrtjo, netransparentne postopke."

In't Veldova  Tomčevi: pri oblikovanju poročila lahko sodelujejo vsi


Vodja delegacije iz skupine liberalcev, oziroma Renew, je v odgovor dejala, da Tomčeva skuša doskreditirati način priprave poročila s tem, ko izpostavlja, da Tanja Fajon ni bila članica delegacije, pa je njen asistent vseeno urejal poročilo. "Na koncu ne šteje to kdo je kaj prispeval. Vsi so želeli, da se odrazijo njihova mnenja," je poseg asistenta Fajonove zagovarjala in't Veldova ter dodala, da del poročila, ki se nanaša na Grčijo, vključuje tudi pripombe ELS, ki niso bili člani komisije za spremljanje.

"Sprejemamo lahko ta mnenja, ljudje lahko prosto pošiljajo komentarje,  potem pa si pogledamo besedilo in uporabimo mnenja, to velja tudi za skupino ELS," je postopek obrazložila Nizozemka.

Še enkrat več je poudarila, da so se v času misije v Sloveniji znašli v poskusih napadov, namigovanj, diskreditacije ljudi, kar po njenem ni verodostojno in konstruktivno. "Še manj je verodostojno, da je bilo vse to napisano še preden smo zapustili Slovenijo - ljudje so že vedeli, da sem pristranska in podobno. Prosim nehajmo s tem. Močno zavračam takšna namigovanja in obtoževanja, pozvala bi kolegico in ELS, da sodelujemo konstruktivno in pošteno."

Drugi poudarki iz razprave o Sloveniji


In't Veldova je že v predstavitvi teme izpostavila nekatere skupne značilnosti, oziroma ugotovitve z misij. Denimo da je ozračje za novinarje vse slabše in se poslabšuje, napadi otežujejo življenje, da se v posameznih državah dediščina komunizma uporablja kot izgovor za sprejem določenih ukrepov, kar po njenem ne more biti izgovor za kršenje pravne države ali kršenje temeljnih človekovih pravic. Ter da so vlade ponekod ukrepe za zajezitev epidemije covida-19 zlorabljale za kršenje pravic.

Med dobrimi stvarmi, ki so jih opazili, je izpostavila, da v državah prihaja do temeljnih, demokratičnih reform. "Navdušujejo me ljudje, ki se pogumno in strastno borijo za temeljne pravice."

Glede Slovenije je tako ona, kot še nekateri drugi člani delegacije s strani levih političnih strank sicer poudarila, da institucije pri nas delujejo, vendar da je javna razprava toksična in da se dogajajo poskusi diskreditacije demokratičnih institucij s strani ljudi v vladi in okoli nje, napadi na evropski parlament, tudi na njo osebno.

"To so stvari, ki jih odločno zavračam, mislim, da bi demokratični vodje morali krepiti javne inštitucije, ne pa jih spodkopavati," je ocenila.

In't Veldova je poudarila še, da so njihova poročila sprejele vse skupine v Evropskem parlamentu.

KOMENTAR: Rok Čakš
Prstni odtisi Fajonove na poročilu so velika zadrega za in't Veldovo
O vsebini in nesorazmerjih v poročilu smo na Domovini že obsežno poročali, zato se tokrat osredotočimo na to, kako tovrstni dokumenti Evropskega parlamenta nastanejo. Razumevanje tega namreč pojasni, zakaj poročilo delegacije za ugotavljanje dejstev odbora LIBE ni suho zlato, ki bi odražalo dejanska dejstva in ugotovitve na njihovi podlagi. Dokument je nastal na podlagi zapisnikov, ki so jih v Sloveniji pisali svetovalci posameznih članov misije, najverjetneje predvsem iz pisarne voditeljice le-te, torej liberalke Sophie in 't Veld. Pri tem se je ta pisarna več kot očitno za pomoč obrnila na pisarno Tanje Fajon, ki v misiji ni sodelovala, a sklepamo lahko, da sta z in't Veltovo v zelo dobrih odnosih. Čeprav Fajonova navzven igra na karto nevmešavanja z namenom ustvarjanja vtisa nepristranskosti, se ji to, da  poročilo pomaga "lektorirati" njen asistent (kot je na prvo razkritje odreagirala sama)  očitno ni zdelo sporno. Mi lahko dodamo, da zagotovo zato, ker si ni predstavljala, da bo sopriprava poročila s strani njenega svetovalca prišla na dan. Da se je to razvedelo, je nedvomno neprijetno tudi za In't Veltovo, ki Fajonovo zdaj skuša pokriti z lase privlečenim izgovorom, da pač k poročilu vsakdo lahko prispeva svoje mnenje, če je sodeloval v misiji ali ne. Če bi bilo tako, misije sploh ne bi bile potrebne, sporočila pa bi sestavili kar asistenti vseh političnih skupin in s tem evropskim davkoplačevalcem prihranili denar, ki je šel za pot članov delegacije v države, v katerih naj bi ugotavljali dejstva o vladavini prava v Sloveniji. Ob vsem tem pa je zgodba okoli nastajanja poročila o Sloveniji zanimiva še, ker razkriva modus operandi nastajanja tovrstnih dokumentov Evropskega parlamenta. Kot vidimo, vsebine nastajajo na nižji ravni svetovalcev, uradnikov in strankarskih koordinatorjev, medtem ko so pred evropske poslance nato postavljeni kot neko izoblikovano poročilo, na katerega skorajda nimajo več vpliva, četudi so bili sami del misije in imajo o njej lastno, drugačno mnenje, kot je to primer Romane Tomc. Kot vabljeni na pogovor delegacije z novinarji (svoj prispevek, ki v poročilu ni omenjen, sem objavil tukaj), lahko ocenim, da so evropski poslanci z in't Veltovo na čelu v Slovenijo prišli z izjemno skromnim poznavanjem razmer oziroma vnaprejšnjo predstavo, kaj se v deželi izpod Alp dogaja. Situacija na terenu jih je vendarle nekoliko presenetila, po naših virih predvsem agresivnost nastopov poslank Levice v pogovorih z delegacijo, drugačno sliko od zabetonirane pa so jim dali pogovori z Žigo Turokm, Matejem Avbljem, z Jožetom Možino in menoj. A tega v končni verziji poročila praktično ni zaznati, še najbolj pristen odziv In't Veldove pa je bil podan na novinarski konferenci v Sloveniji, ki je bil do stanja pri nas (glede na okoliščine) na razočaranje mnogih razmeroma dobrohoten.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike