Kako k sanaciji posledic katastrofalnih poplav pristopa vlada in kako bi to storili v opoziciji

Vlada je na današnji seji obravnavala predlog dodatnih ukrepov za pomoč prizadetim v nedavnih vremenskih ujmah. O tem, kako učinkovito odpravljati posledice naravne katastrofe, pa bo tekla tudi beseda na jutrišnjem vrhu parlamentarnih strank, na katerega je povabil predsednik vlade Golob.

V Novi Sloveniji bodo na srečanje prišli pripravljeni, saj so pripravili lastne predloge ukrepov, s katerimi bi lahko sanirali poplavno škodo. Javnosti so jih predstavili danes in sporočili tudi, da bodo konstruktivno sodelovali z vlado pri njenih predlogih. A hkrati opozorili, da bodo spremljali tudi to, kar se bo dejansko dogajalo na terenu, »ko bodo kamere ugasnile«.

Prve ukrepe je vlada sprejela že prejšnji petek, med njimi so npr. predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, pomoč zaposlenim in izredni dopust za prostovoljce. Danes pa so na seji obravnavali predvsem ukrepe, ki so namenjeni pomoči fizičnim osebam.

Včeraj se je minister za gospodarstvo Matjaž Han srečal s predstavniki gospodarstva ter napovedal, da bo vladi prenesel tudi pozive gospodarstvenikov za zvišanje deleža državnega subvencioniranja škode. Oškodovana podjetja bi tako prejela pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano, v nasprotnem primeru pa bi povračilo bilo 50-odstotno.

Ukrepi iz drugega interventnega zakona, ki so ga na vladi obravnavali danes, vključujejo med drugim začasno namestitev posameznikov in družin, oblikovanje posebnega organa za tehnično pomoč prizadetim prebivalcem, t.  i. tehnične pisarne, pohitritev postopkov za nujno rekonstrukcijo, izredne denarne pomoči (465 evrov na samsko osebo oziroma 1.800 evrov za štiričlansko družino), brezplačne namestitve v domove za starejše v času trajanja sanacije za tiste, ki so bili prizadeti v poplavah, zgoraj omenjene zahteve gospodarstvenikov ter 100-odstotno sofinanciranje plače (med 3. avgustom in 3. septembrom).

Nekaj ukrepov je povezanih še s pomočjo pri sanaciji, npr. povabilo brezposelnim v program javnih del, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter povečanje števila ur začasnega dela za upokojence. Kasneje naj bi vlada obravnavala še interventni zakon o obnovi, s katerim naj bi izvedli sistemske ukrepe za lažjo izvedbo obnove.

Za obnovo prizadetih krajev, cest ter domov v poplavah sta sicer zadolžena iz pokoja vpoklicani Boštjan Šefic, ki je bil glavni operativec za časa begunske krize leta 2015, ter gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, poznan kot projektant mostu na Pelješac.

Nova Slovenija: Sanacija bo zelo težka, če se bomo držali obstoječih birokratskih ovir

Svoje predloge pa so pripravili tudi v opozicijski Novi Sloveniji, ki je v prejšnji vladi pokrivala področje infrastrukture. Obljubili so konstruktivno sodelovanje pri odpravi škode, a da bodo hkrati spremljali, kaj se bo dogajalo na terenu, potem ko bodo »kamere ugasnile«. Predloge bodo vladi podrobneje predstavili jutri.

V NSi podpirajo ustanovitev tehnične pisarne, pa tudi posebne skupine, ki bi koordinirala interventno sanacijo ter nujno obnovo cestne in komunalne infrastrukture. Poslanec in nekdanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je opozoril, da bo sanacija zelo težka, če se bomo držali obstoječih birokratskih ovir.

????Poslanec @JernejVrtovec ob predstavitvi predlogov NSi za sanacijo posledic poplav in plazov:
????Na izpolnjevanje obljub bomo vlado opozarjali tudi, ko bo minil čas foto terminov na prizadetih območjih.

Več: https://t.co/8ucndODLYK pic.twitter.com/B3tmZ70vCp

— NSi (@NovaSlovenija) August 17, 2023

Tako si v Novi Sloveniji želijo, da bi odpravili dolgotrajne javne razpise in omejili pritožbene postopke. Izvajalce del bi izbrali po postopku pogajanj z zainteresiranimi gradbinci brez predhodne objave. Ena izmed možnosti debirokratizacije bi bila tudi uvedba posebnega instituta »nadomestnih gradenj«, ki se uporablja za obnovo domov na prizadetih območjih.

Predlog Nove Slovenije je tudi dvig povprečnin z aktualnih 700 na 800 evrov za občine, ki so bile prizadete v ujmi. Po predlogu NSi naj pripravo vse projektne dokumentacije in vodenje izvedbe del prevzame Družba za razvoj infrastrukture, kjer deluje več kot 100 različnih strokovnjakov, inženirjev in projektantov. Lažjo sanacijo škode bi izvedli tudi z ustanovitvijo novega posebnega projektnega podjetja, ki bi sanacijo vodilo.

Ljudem, ki so ostali brez prebivališča, bi morali omogočiti nadomestna prebivališča v državnih tipizirano zgrajenih naseljih. Vlado pozivajo, naj nemudoma ustanovi poseben solidarnostni sklad za obnovo poškodovanih in uničenih domov, v katerega bi stekla vsa pomoč – tako tista iz državnega proračuna kot od prispevkov ljudi, podjetij in donatorjev.

Delovna mesta je potrebno ohraniti, menijo v Novi Sloveniji. Vlado tako pozivajo, naj do leta 2027 ne dviguje davkov ter s spremembami zakonodaje podjetjem ne nalaga dodatnih obveznosti in administrativnih ovir. Vrtovec je poudaril, da si v stranki ne želijo, da bi zastale ostale reforme, med drugimi tudi zdravstvena, bo pa definitivno ujma krojila delovanje vlade, ne samo sedaj in naslednje leto, ampak tudi do volitev leta 2026.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1692110038976840113

V SDS medtem še "pomagajo, dokler bo treba"

S kakšnimi predlogi bodo prišli na jutrišnji vrh političnih strank, pa še niso sporočili v največji opozicijski stranki, SDS. Kot je razvidno iz objav na družabnih omrežjih, so njeni politiki še vedno na terenu in pomagajo odpravljati posledice poplav.

Pomagamo, dokler bo treba #skupajzmoremo pic.twitter.com/w4p6cUCiKo

— SDS (@strankaSDS) August 17, 2023