Kako ne izumreti? Tri "rešitve" iz minulega tedna: tradicionalna družina, migracije, "družina za vse"
POSLUŠAJ ČLANEK
Evropa je na križišču in odloča o svoji prihodnosti, o kateri bodo odločali tudi dogodki preteklega vikenda. Poleg demografskega vrha, ki je bil v Budimpešti po besedah slovenskega premierja eden najpomembnejših dogodkov v razpravi o prihodnosti EU, so Nemci med drugim volili nov zvezni parlament in kanclerja, Švicarji pa so podprli „poroko za vse“. Istospolni pari bodo v Švici po novem lahko posvojili otroke, lezbični pari pa bodo imeli dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Vse troje lahko povežemo s pomembnim naslovnim vprašanjem in ključnim vprašanjem evropske prihodnosti - kako ne izumreti. Voditelji na demografskem vrhu so se zavezali, da priseljevanje ne sme biti odgovor na demografske izzive EU. Zavzeli so se za boljšo družinsko politiko in ustvarjanje ustreznega okolja za lažje odločanje za (več) otrok(e), kar je njihov pogled na reševanje demografske krize stare celine.
Nemci so na volitvah izbirali, kakšno pot želijo naprej - bolj ali manj levo. Nemčija, ki je med prvimi na široko odprla vrata priseljevanju, bo svoj trg dela ter socialni in zdravstveni sistem ohranjala s pomočjo priseljevanja in se posledično spreminjala tudi kulturno. A ne le Nemčija, vsa Evropa bo neizogibno postala občutno bolj islamska.
V petek je v Berlinu potekal zadnji podnebni protest. In prav borci proti podnebni krizi so tisti, ki zadnje čase vse pogosteje kot rešitev za vse težave podnebja ponujajo odločitev za manj ali sploh nič otrok. Glede na nedavno študijo, takšna reklama niti ni zares potrebna, ker štirje od desetih mladih med 16. in 25. letom že sedaj oklevajo, ali bi zaradi podnebne krize imeli otroke.
Švica pa je podprla „poroko za vse“. Trenutno to poleg poroke žensk z moškimi pomeni še istospolne pare. Geslo kampanje samo po sebi implicira, da si lahko pod “vse” predstavljamo prav karkoli.
Demografska politika je stvar vrednot. Kot vidimo, jo nekateri poskušajo reševati s spodbujanjem družin, da bi se odločile za (več) otrok(e), drugi z odpiranjem priseljencem, ki imajo praviloma več otrok, spet tretji se odločajo, da je poroka in iz nje izhajajoča družina lahko »vse«.
Ob spremljanju obrata pri vrednotah evropske (pa tudi širše zahodne) družbe se zdi, da je samouničenje nekakšna neizogibna posledica napredka. V luči družbenih napetosti zaradi kovida, napetosti med velesilami, dejstva, da Evropa ostaja vse bolj sama tudi v varnostnem smislu, marsikdo zopet omenja možnost vojne. A kaj bi bil sodobni Evropejec sploh pripravljen braniti; svojo vero, kulturo, način življenja, sistem vrednot? A kaj ko je na razpotju pri vsaki od teh točk …
Za družbeno sobivanje je ključna pripravljenost za dogovor o skupnih vrednotah demokracije in pravne države. A Evropi se močno zatika že tukaj in v Sloveniji ni dosti drugače. Morda je to res postranski problem, če se Evropejci, ki naj bi živeli v evropski prihodnosti, sploh ne bodo rodili. Ali če bodo evropska prihodnost priseljenci z jasno kulturno, versko in vrednotno identiteto – pa četudi bo imela ta malo skupnega s sodobno.
Pri nas bo ta teden Pohod za življenje. Še en dogodek, povezan z demografijo. In morda tisti, ki ima z vidika prihodnosti v tej razpravi še največjo vrednost. In če kaj, je takšna ali drugačna oblika aktivnega zavzemanja za podporo družini, stabilnost odnosov in za življenje lahko prispevek vsakega posameznika k temu, da kot družba, država, kulturna in verska skupnost, pa tudi kot civilizacija, ne bi izumrli, ampak živeli.
Vse troje lahko povežemo s pomembnim naslovnim vprašanjem in ključnim vprašanjem evropske prihodnosti - kako ne izumreti. Voditelji na demografskem vrhu so se zavezali, da priseljevanje ne sme biti odgovor na demografske izzive EU. Zavzeli so se za boljšo družinsko politiko in ustvarjanje ustreznega okolja za lažje odločanje za (več) otrok(e), kar je njihov pogled na reševanje demografske krize stare celine.
Nemci so na volitvah izbirali, kakšno pot želijo naprej - bolj ali manj levo. Nemčija, ki je med prvimi na široko odprla vrata priseljevanju, bo svoj trg dela ter socialni in zdravstveni sistem ohranjala s pomočjo priseljevanja in se posledično spreminjala tudi kulturno. A ne le Nemčija, vsa Evropa bo neizogibno postala občutno bolj islamska.
V petek je v Berlinu potekal zadnji podnebni protest. In prav borci proti podnebni krizi so tisti, ki zadnje čase vse pogosteje kot rešitev za vse težave podnebja ponujajo odločitev za manj ali sploh nič otrok. Glede na nedavno študijo, takšna reklama niti ni zares potrebna, ker štirje od desetih mladih med 16. in 25. letom že sedaj oklevajo, ali bi zaradi podnebne krize imeli otroke.
Švica pa je podprla „poroko za vse“. Trenutno to poleg poroke žensk z moškimi pomeni še istospolne pare. Geslo kampanje samo po sebi implicira, da si lahko pod “vse” predstavljamo prav karkoli.
Demografska politika je stvar vrednot. Kot vidimo, jo nekateri poskušajo reševati s spodbujanjem družin, da bi se odločile za (več) otrok(e), drugi z odpiranjem priseljencem, ki imajo praviloma več otrok, spet tretji se odločajo, da je poroka in iz nje izhajajoča družina lahko »vse«.
Demografska politika je stvar vrednot. Kot vidimo, jo nekateri poskušajo reševati s spodbujanjem družin, da bi se odločile za (več) otrok(e), drugi z odpiranjem priseljencem, ki imajo praviloma več otrok, spet tretji se odločajo, da je poroka in iz nje izhajajoča družina lahko »vse«.
Ob spremljanju obrata pri vrednotah evropske (pa tudi širše zahodne) družbe se zdi, da je samouničenje nekakšna neizogibna posledica napredka. V luči družbenih napetosti zaradi kovida, napetosti med velesilami, dejstva, da Evropa ostaja vse bolj sama tudi v varnostnem smislu, marsikdo zopet omenja možnost vojne. A kaj bi bil sodobni Evropejec sploh pripravljen braniti; svojo vero, kulturo, način življenja, sistem vrednot? A kaj ko je na razpotju pri vsaki od teh točk …
Za družbeno sobivanje je ključna pripravljenost za dogovor o skupnih vrednotah demokracije in pravne države. A Evropi se močno zatika že tukaj in v Sloveniji ni dosti drugače. Morda je to res postranski problem, če se Evropejci, ki naj bi živeli v evropski prihodnosti, sploh ne bodo rodili. Ali če bodo evropska prihodnost priseljenci z jasno kulturno, versko in vrednotno identiteto – pa četudi bo imela ta malo skupnega s sodobno.
Pri nas bo ta teden Pohod za življenje. Še en dogodek, povezan z demografijo. In morda tisti, ki ima z vidika prihodnosti v tej razpravi še največjo vrednost. In če kaj, je takšna ali drugačna oblika aktivnega zavzemanja za podporo družini, stabilnost odnosov in za življenje lahko prispevek vsakega posameznika k temu, da kot družba, država, kulturna in verska skupnost, pa tudi kot civilizacija, ne bi izumrli, ampak živeli.
Zadnje objave
Civilna iniciativa Tržnice ne damo: gre za škandal!
10. 12. 2024 ob 9:00
Otroci – žrtve napredka
10. 12. 2024 ob 6:00
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Lahko mediji, ki od države prejemajo denar, delujejo objektivno?
9. 12. 2024 ob 14:30
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00
Prvi mož policije Senad Jušić v breme vladi
9. 12. 2024 ob 12:00
Slovenski rogonosci
9. 12. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
DEC
10
Elda Viler in Ivo Gajič: Elda
19:19 - 21:30
DEC
10
Sozvočje svetov: Zahodni veter (predavanje in koncert)
19:30 - 21:00
DEC
10
DEC
11
Luzernski simfonični orkester
20:00 - 22:00
DEC
11
Avtomobili - Kino Šiška
20:00 - 23:00
Video objave
Izbor urednika
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
Oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolno usmerjene ženske
5. 12. 2024 ob 6:00
9 komentarjev
Alojzij Pezdir
Decentralizacija, debirokratizacija, decentralizacija, digitalizacija ter smotrna pospešitev vseh vrst sodobne prometne povezanosti ter olajšane medsebojne dostopnosti kot ključni predpogoj živahnega in zdravega policentričnega razvoja Slovenije so zagotovo trajni cilji in naloge vsake slovenske vlade, ne glede na "barvo".
Vsi ti ambiciozni dolgoročni cilji so zagotovo neposredno povezani z demografijo, s sorazmerno poseljenostjo in gospodarno izrabo celotnega slovenskega ozemlja in z upoštevanjem nujnih naravovarstvenih ter trajnostno razvojnih omejitev in danosti.
A kaj, ko so vsi ti strateški cilji dolgoročni, zagotovo bistveno daljši in zahtevnejši od pragmatičnih in med volivci kurantnih načrtov za eno mandatno obdobje.
Podcenjevalen odnos do vsakršnega dolgoročnega in srednjeročnega oblikovanja razvojnih scenarijev ter do veljavnega in obvezujočega strokovnega in demokratičnega skupnega načrtovanja na lokalnih in na skupni državni ravni so mnogi podedovali še iz samoupravnih časov SFRJ, ko ni manjkalo ne zajetnih razvojnih svežnjev in ne papirnatih spiskov želja, ki jih pa najpogosteje nismo nikoli dočakali ali otipljivo utelesili.
A na drugi strani imajo tudi sodobni pragmatični in prilagodljivi politiki rajši "proste roke", da se brez opore in podpore v skupaj demokratično sprejetih dolgoročnih ali srednjeročnih načrtih lahko samovoljno in prilagodljivo odločajo o najbolj atraktivnih ter družbeno zaželenih investicijah, ki jim lahko najbolj zagotovo pomagajo k ponovni izvolitvi, ni pa nujno, da so te in take investicije dolgoročno smotrne in koristne za najširše družbeno okolje.
Delovni obiski aktualne vlade po slovenskih pokrajinah z nekaterimi otipljivimi dogovori in odločitvami v prid regionalnega razvoja ter najnovejše povečanje državne "glavarine" na prebivalca po lokalnih skupnosti iz državnega proračuna kažejo, da se aktualna vlada zaveda potrebe po decentralizaciji in po mnogo bolj uravnoteženem policentričnem razvoju RS.
A drznejše in otiplivejše korake v smeri nujnega bolj policentričnega in bolj demokratičnega razvoja Slovenije bi omogočile šele nujne spremembe ustavno in demokratično invalidnega sorazmernega volilnega sistema, ki brez odločilnega vpliva volivcev na izvoljene državne poslance vzdržuje proti-ustavno nad-oblast odtujenih vodstev parlamentarnih političnih strank oz. demokratično in politično odtujene stranko-kracije v DZ RS.
Kraševka
Mislim, da je velika večina Slovencev in drugih naših državljanov, ki zagovarja TRADICIONALNO družino - oče, mati, otroci.
Toda agresivna Levica, skupaj z LGBT, ne dovoli zagovornikom družin, da to tudi glasno povedo.
Zato sem zaskrbljena, da je v Sloveniji, pravzaprav kratena svoboda - tradicionalni družini.
[email protected]
Lahko pišete kar hočete, velika večina ljudi si želi tradicionalno družino: mož, žena, otroci. Mnogim ne uspe in nimajo sreče v življenju, da bi si dobili partnerja oz. partnerko. Najbrž je malokdo srečen, da živi sam in osamljen.
Tudi istospolno usmerjenih je zelo malo, vsaj po mojem mnenju.
Kljub migracijam, imam upanje, da pri nas ne bo prevladal islam.
Thor
Če imajo levičarji pse namesto otrok in/ali živijo v LGBT zvezah, je to samo za pozdraviti.
Teodor
Ampak prek medijev in šolstva naovačijo tudi naše otroke. Njihova ideologija bo izginila šele, ko bodo izumrli vsi Evropejci.
rasputin
Evropa v smislu avtohtonega prebivalstva in njegove kulture oziroma civilizacije je na poti v samouničenje. T.i. evropske vrednote so aksiomi neizbežne apokalipse.
Avtohtoni Evropejci bodo imeli vedno več psov, zato, da bodo reševali planet in ker je to bolj komot, vedno več tujcev pa bo imelo vedno več otrok, ki bodo postopno izrinili avtohtone Evripide. Slednji bodo postopno imeli vse manj pravic, dokler ne bodo postali osovražena in preganjana manjšina. Kako to gre, lahko opazujemo v Ameriki, kjer postajajo Evripidi preganjana ločina, čeprav še niti manjšina niso. Še bolj drastično lahko to opazujemo v Južni Afriki, kjer se vsem na očeh dogaja postopen genocid nad Evripidi. To je prihodnost Evrope.
Hvala gospa Merkel, gospod Macron, Leyeneva itd. In ne nazadnje hvala tudi vsem slovenskim globalistom, anarhistom, promigrantskim aktivistom in vsem, ki se trudijo za uničenje Slovenije, Evrope in vsega, kar Evropo tvori in predstavlja! V Evropi ste dokončno vzpostavili idiotokracijo.
https://www.youtube.com/watch?v=sP2tUW0HDHA
Kraševka
SE PRIDRUŽUJEM VAŠEMU MNENJU. Je žalostno vendar resnično.
Peter Klepec
Ne Merkel, ne Macron nista preprecila rojstva enega samega avtohtonega Evropejca. Ce je premalo otrok, se morajo Evropejci pogledati v ogledalo. Krivda je pri vsakem posamezniku, ne pri vladah. V Evropi se nikoli ni bilo nakopiceno toliko bogastva, nihce ni lacen, vsi hodijo v solo. Jasno, da ce bodo Evropejci cez nekaj deset let stari in ne bodo delali, bo moral delati nekdo drug. Pricakujem konkurencen boj za delavce migrante. Najbolj bodo nadrsale druzbe s starcki brez delovne populacije. Bolgarija, Makedonija, Madzarska in tako naprej, s casovnim zamikom. SLO stoji v vrsti. Trend se ze danes vidi v nekaterih poklicih, kot je medicinsko osebje, vse servisne dejavnosti, transport, pridelovanje hrane. Odstranite iz Nemcije te ljudi, pa bo folk v enem tednu brez hrane in zdravniske oskrbe. Dokaz? Poglejte Angleze, tam so ze police v trgovinah prazne, najhujse se sledi.
kdorkoli
Evripidi, kaj pa je to? Evripid je antični grški pisec tragedij, poglejte magari na Wikipedijo! Človeku evropskega porekla v slovenščini navadno pravimo Evropejec, lahko pa ga imenujemo Evropec, mogoče celo Evropid, nikakor pa ne Evripid, za Boga svetega...!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.