Kako Nika Kovač in 8. marec poskušata iz sevniških salam narediti seksistični škandal

Letošnja že 63. sevniška salamijada je potekala na dan mučencev, in sicer v nedeljo, 10. marca, v Gostilni Vrtovšek v starem delu Sevnice. Tradicionalni dogodek, na katerem se pomerijo izdelovalci in izdelovalke salam v svojih veščinah priprave najboljše salame. Tudi letošnji dogodek bi potekal v svojem tradicionalnem okviru, če mu ne bi pozornosti namenile aktivistke 8. marca.

Tako so na omrežju X zapisale: »Danes prejemamo veliko sporočil, ki opozarjajo na to, da je v Sevnici ženskam prepovedan vstop na festival salamijada. Nad številnimi sporočili smo se na prvi pogled začudili, ker marsikdo izmed nas ne je mesa. Prav tako pa ukvarjanje s salamami ni ena izmed prioritet Inštituta. Kasneje smo ugotovili, da sporočila dobivamo, ker ženskam na festival salame vstop ni dovoljen.«

Ne jedo mesa, niti ne vedo, kdaj dogodek poteka

Aktivistke in aktivisti Inštituta 8. marec so na omrežju X objavili serijo tvitov glede domnevnega izključevanja žensk s salamijade v Sevnici. Te tvite so objavili včeraj, 12. marca, in zapisali, da danes prejemajo veliko sporočil, da je vstop na festival salamijada ženskam prepovedan. Zanimivo pa je to, da je salamijada potekala v nedeljo, 10. marca. Verjetno je vstop na dogodek, ki se je končal pred tremi dnevi, onemogočen vsem, ne samo ženskam, ker dogodka ni več.

V seriji tvitov so med drugim zapisali še: »Izdelava domačih salam naj bi bila 'rezervirana samo za moške'. Za takšno odločitev se sklicujejo na tradicijo. Tradicije razumemo in jih spoštujemo. A do meje, ko ne posegajo v druge ljudi. Če so krivične, si moramo prizadevati, da jih rahljamo in spreminjamo.« Zgodba o začetku prve salamijade je na spletni strani društva, ki dogodek organizira, opisana takole: »'Začela sva s tedanjim gostilničarjem in prijateljem Petrom Vrtovškom ženskam navkljub, ki so praznovale dva dni prej svoj 8. marec, češ, zakaj tudi moški ne bi imeli svojega dne. Predse sva položila svoje salame in ugotavljala, čigava je lepša in boljša,' se je začetka prvega tekmovanja spominjal Sevničan Rudi Mlinarič, ki so ga takratni gostje v gostilni Vrtovšek razglasili za prvega zmagovalca. In od takrat gre sevniška salamijada samo še naprej ...«

Vendar izdelovalci salam niso samo moški. Tako je na letošnjem tekmovanju drugo mesto osvojila Simona Felicijan. Najboljšo salamo je sicer izdelal Boštjan Peterlin, njegov oče Alojz je osvojil tretje mesto. Klemen Tomšič je presenetil z atrakcijo, saj je pripeljal oz. s pomočjo številnih prijateljev prinesel kar 20 metrov dolgo salamo iz Ljubljane.

Tradicija, in ne izključevanje

»Ni dopustno, da v njihovem imenu nekoga izključujemo. Ni dopustno, da v njihovem imenu nekomu preprosto prepovemo vstop na javni dogodek. Prepoved dostopa do salamjade je simptom naše družbe in opozorilo, da prizadevanje za enakost še ni končano. Je primer, pri katerem je diskriminacija tako očitna, da povzroča nelagodje. Je opomnik, da pravice žensk niso samoumevne. Verjamemo, da za takšne prakse v naši družbi ni prostora,« so še zapisali aktivisti 8. marca.

Izmišljen seksizem demantira predsednik Društva salamarjev Sevnica Zdravko Mastnak, ki pravi, da je ženskam seveda vstop dovoljen. »Po 30 letih me je vse to pisanje popolnoma presenetilo. Kot da se ne zavedamo več, kaj je pomembno in kaj so realne pravice. Absolutno sem presenečen, s čim se ljudje ukvarjajo. Ženskam nismo prepovedali vstopa. 63 let se ni javil nihče in problematiziral tega, da je dogodek prvenstveno namenjen moškim, saj poteka na praznik, imenovan dan mučencev. Dogodek pa poteka pod jasnimi pravili že 63 let.«

Dodal je še, da so v njihovem lokalnem okolju ženske predstavnice nad konceptom dogodka navdušene in da v pravilih dogodka ne vidijo težav. Mastnak še doda: »Razumem, da živimo v drugačnih svetovih kot Ljubljana in Ljubljančanke. Moški in ženske nismo enaki, smo pa enakopravni. Tudi izdelovalci ter izdelovalke salam bodo še naprej enakopravni pri tekmovanju v izdelavi salam.«

Govorili smo tudi z mlado generacijo kmetov in kmetic, ki v tem in podobnih dogodkih vidijo predvsem ohranjanje tradicije in priložnost, da se izkažejo v veščinah ter kvaliteti produktov, ki jih izdelujejo na kmetijah. Podobno so, vsaj po »pravilih« 8. marca, seksistični dogodki, ko aktivi kmečkih žena organizirajo tekmovanje v peki štrukljev ali pa pletenju pletenic ter peki in drugih podobnih opravilih. Pri tem je predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Anja Kastelic za naš medij dejala: »Na podeželju imamo dogodke, ki so tradicionalno prepoznani kot dogodki, ki so namenjeni bolj moškim, npr. salamijada, in dogodke, bolj namenjene ženskam, kot so npr. peka štrukljev, pletenic ipd. Seveda pa so na teh dogodkih vedno dobrodošli predstavniki obeh spolov. Kar se tudi odraža v sami participaciji in sodelovanju. Na zadnjem bolj odmevnem dogodku salamijada je namreč drugo mesto zavzela ženska tekmovalka. Kar je zame osebno odraz, da se enakost spolov odraža tudi na podeželju. Počasi, vendar se.«