Kako si je Miro Cerar kupil politično preživetje
Leto je naokrog in na oblasti je še vedno Miro Cerar, z obeti, da do nadaljnjega tudi ostane. Za normalno demokracijo je stabilnost oblasti nekaj običajnega, a ne za Slovenijo, ki jo vodi četrti predsednik vlade v zadnjih šestih letih.
Kako torej Cerarju uspeva pri nečem, kjer je spodletelo njegovim zadnjim trem predhodnikom? Če bi vprašali njega, je odgovor na dlani: stabiliziral je politični prostor, preobrnil negativne gospodarske trende, pridobil zaupanje vlagateljev in trgov ter Slovenijo nasploh poslal v moderno centristično prihodnost.
Precej več težav bi premier imel z odgovorom, na kak način je vse to postoril, saj razen nesmiselne mini davčne reforme kot kamuflaže za dvig davka na dobiček v dveh letih na oblasti ni storil ničesar omembe vrednega. Slednje nakazuje, da resnični vzroki politične stabilnosti ležijo nekje drugje.
Cerarjevi vladi je kazalo slabo vse dokler je premier ohranjal naivne iluzije, da človek na mestu predsednika vlade dejansko vodi to državo in v njej sprejema ključne odločitve.
Do sprijaznjenja z realnostjo so se afere kar vrstile, iz omar njegovih ključnih ministrov so padali okostnjaki, na ulici so proti vladi demonstrirali delavci Luke Koper, sindikalisti in celo člani ene izmed koalicijskih strank, javnomnenjsko so SMC zbijali proti ničli in napihovali tisto koalicijsko partnerico, katere ministri v vladi dejansko povzročajo največjo škodo.
Točka zloma vladne hrbtenice je bil odstrel finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je kot ključar državne zakladnice interesnim skupinam in lobijem predstavljal največjo prepreko. Ti so ga zato javno mrcvarili do dokončne vdaje in odhoda.
Odstranitev nebodigatreba je sprožil plaz pomembnih odločitev, sprejetih izven Gregorčičeve, ki so omogočile znan razplet v Luki Koper, kadrovski cunami v DUTB in SDH, reševanje nasedlih stricev v Savi, napad na Banko Slovenije in še kaj.
Od takrat ko so krmarja po sramotilni deski pospremili s krova, je človek s kapitansko čepico zgolj še PR-ovsko uporaben, a sicer nebogljen potnik na ladji, ki jo iz drobovja upravlja kolesje tovarišijskega kapitalizma.
Cerarjeva vlada se je tekom prve polovice mandata dokončno prelevila v nekakšno reciklirano LDS z vso lobistično navlako, ki jo je ta vedno vlekla s seboj. Zato pedigre novega generalnega sekretarja SMC, starega socialističnega omladinca in preverjenega LDS-ovca, sploh ne preseneča.
Po svoje ironično, a v slovenskih razmerah najbolj logično in že videno je dejstvo, da se je Cerar z izdajo interesov Slovenije in njenih državljanov izognil umoru osebnosti ter svojo stranko rešil gotove politične smrti.
Javnomnenjskega uničevanja SMC je bilo v trenutku konec. Podpora vladi je kar naenkrat začela naraščati. Omogočeno mu je bilo, da se v javnosti pohvali z gospodarsko rastjo, padanjem brezposelnosti in nasploh ustvarjanjem vzdušja, da gredo v Sloveniji stvari na bolje.
Kar naenkrat nikogar ne zanima, da naša država v globalni konjukturi beleži precej slabše rezultate od primerljivih evropskih držav, da smo po javnem dolgu med rekorderji in eni redkih, kjer ta še vedno narašča, da je rast BDP posledica izvoza v gospodarsko precej uspešnejše partnerice, potreba po strukturnih reformah pa je čez noč pozabljena.
Premierova vdaja pa ima še nekaj posledic. Najprej, predčasnih volitev skoraj zagotovo ne bo, saj je šibka vlada v interesu resničnih odločevalcev v državi. Nato, zmagovalec naslednjih volitev še ni znan, saj je SMC po novem dopuščeno, da se z SD za primat pomeri v pošteni tekmi. In navsezadnje, vse verjetneje postaja, da bo naslednja koalicija sestavljena v enaki zasedbi. Strice je treba razumeti; zakaj bi spreminjali nekaj, kar končno deluje?!?
Če kdo v tej enačbi pogreša opozicijo, velja, da so naslednje volitve glede prevlade med blokoma, brez drastičnih preobratov, že odločene. A o tem morda kdaj drugič.
Kako torej Cerarju uspeva pri nečem, kjer je spodletelo njegovim zadnjim trem predhodnikom? Če bi vprašali njega, je odgovor na dlani: stabiliziral je politični prostor, preobrnil negativne gospodarske trende, pridobil zaupanje vlagateljev in trgov ter Slovenijo nasploh poslal v moderno centristično prihodnost.
Precej več težav bi premier imel z odgovorom, na kak način je vse to postoril, saj razen nesmiselne mini davčne reforme kot kamuflaže za dvig davka na dobiček v dveh letih na oblasti ni storil ničesar omembe vrednega. Slednje nakazuje, da resnični vzroki politične stabilnosti ležijo nekje drugje.
Po lojtrci dol …
Cerarjevi vladi je kazalo slabo vse dokler je premier ohranjal naivne iluzije, da človek na mestu predsednika vlade dejansko vodi to državo in v njej sprejema ključne odločitve.
Do sprijaznjenja z realnostjo so se afere kar vrstile, iz omar njegovih ključnih ministrov so padali okostnjaki, na ulici so proti vladi demonstrirali delavci Luke Koper, sindikalisti in celo člani ene izmed koalicijskih strank, javnomnenjsko so SMC zbijali proti ničli in napihovali tisto koalicijsko partnerico, katere ministri v vladi dejansko povzročajo največjo škodo.
Točka zloma vladne hrbtenice je bil odstrel finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je kot ključar državne zakladnice interesnim skupinam in lobijem predstavljal največjo prepreko. Ti so ga zato javno mrcvarili do dokončne vdaje in odhoda.
Od takrat ko so krmarja po sramotilni deski pospremili s krova, je človek s kapitansko čepico zgolj še PR-ovsko uporaben, a sicer nebogljen potnik na ladji, ki jo iz drobovja upravlja kolesje tovarišijskega kapitalizma. .
Odstranitev nebodigatreba je sprožil plaz pomembnih odločitev, sprejetih izven Gregorčičeve, ki so omogočile znan razplet v Luki Koper, kadrovski cunami v DUTB in SDH, reševanje nasedlih stricev v Savi, napad na Banko Slovenije in še kaj.
Od takrat ko so krmarja po sramotilni deski pospremili s krova, je človek s kapitansko čepico zgolj še PR-ovsko uporaben, a sicer nebogljen potnik na ladji, ki jo iz drobovja upravlja kolesje tovarišijskega kapitalizma.
Cerarjeva vlada se je tekom prve polovice mandata dokončno prelevila v nekakšno reciklirano LDS z vso lobistično navlako, ki jo je ta vedno vlekla s seboj. Zato pedigre novega generalnega sekretarja SMC, starega socialističnega omladinca in preverjenega LDS-ovca, sploh ne preseneča.
Po lojtrci gor …
Po svoje ironično, a v slovenskih razmerah najbolj logično in že videno je dejstvo, da se je Cerar z izdajo interesov Slovenije in njenih državljanov izognil umoru osebnosti ter svojo stranko rešil gotove politične smrti.
Javnomnenjskega uničevanja SMC je bilo v trenutku konec. Podpora vladi je kar naenkrat začela naraščati. Omogočeno mu je bilo, da se v javnosti pohvali z gospodarsko rastjo, padanjem brezposelnosti in nasploh ustvarjanjem vzdušja, da gredo v Sloveniji stvari na bolje.
Kar naenkrat nikogar ne zanima, da naša država v globalni konjukturi beleži precej slabše rezultate od primerljivih evropskih držav, da smo po javnem dolgu med rekorderji in eni redkih, kjer ta še vedno narašča, da je rast BDP posledica izvoza v gospodarsko precej uspešnejše partnerice, potreba po strukturnih reformah pa je čez noč pozabljena.
Premierova vdaja pa ima še nekaj posledic. Najprej, predčasnih volitev skoraj zagotovo ne bo, saj je šibka vlada v interesu resničnih odločevalcev v državi. Nato, zmagovalec naslednjih volitev še ni znan, saj je SMC po novem dopuščeno, da se z SD za primat pomeri v pošteni tekmi. In navsezadnje, vse verjetneje postaja, da bo naslednja koalicija sestavljena v enaki zasedbi. Strice je treba razumeti; zakaj bi spreminjali nekaj, kar končno deluje?!?
Če kdo v tej enačbi pogreša opozicijo, velja, da so naslednje volitve glede prevlade med blokoma, brez drastičnih preobratov, že odločene. A o tem morda kdaj drugič.
Zadnje objave
Čeferinovim v 21 mesecih Ribičevega vodenja DARS več kot 105 tisoč evrov
17. 9. 2026 ob 17:57
Evtanazija še ne dvoletnega otroka – etične meje vedno bolj zabrisane
17. 9. 2026 ob 15:00
Razmere na naftnem trgu negotove; Petrol: goriva za zdaj ne primanjkuje
17. 9. 2026 ob 14:00
Mošnja RTVS vse bolj prazna; bo novi direktor Boris Tomašič?
17. 9. 2026 ob 11:00
Je tudi Konda 'padel za Svobodo'?
17. 9. 2026 ob 10:30
KI2: sklicujejo se na pozitivno mnenje, a direkcija načrta sploh ni presojala
17. 9. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
17. 9. 2026 ob 6:00
Tretja razvojna os – priložnost, da promet na Koroškem uredimo za prihodnost
16. 9. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
SEP
17
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
1 komentar
Rajko Podgoršek
Premier Cerar si je kupil politično preživetje, nedvomno. Toda cena za to bo velika - stanje bodo podedovale naslednje vlade, kakršnekoli že bodo. In stanje ni rožnato. Kritično je to, da ob vsej gospodarski rasti - ki jo poganja predvsem rast izvoza - reform ni, dobičke rasti pa so si prigrabili tisti, ki zanjo niso zaslužni ali so celo ovirali reforme (sindikati primarno s sindikalistom Štrukljem, politični lobiji državnih firm itd.). Zmanjšano brezposelnost smo v resnici v veliki meri zmanjšali z izseljevanjem mladih ter upokojevanjem starejših. Na Štajerskem je denimo 20.000 dnevnih migrantov na Avstrijsko Štajersko. In kot ste na Domovini že ponazorili, smo bili s krizo izjemno prizadeti: ne samo da smo ob izbruhu imeli enega največjih padcev izvoza, sledila je recesija v obliki dvojnega 'V' oz. 'W'. Tako šele leta 2017 v nekaterih kazalnikih prihajamo na stanje iz 2008. V primerjavi z našo neposredno konkurenco (Višjegrajske države, baltske države, tudi Hrvaška) izgubljamo prednost hkrati pa so se nam škarje, da bi dosegli standarde Avstrije - zaprle.
Alternativni pogled na Cerarjevo politično preživetje je pokazan v odličnem intervjuju na SiOLu s Slovencem, ki živi v ZDA:
http://siol.net/novice/slovenija/poslovni-model-slovenije-nas-bo-pripeljal-v-bankrot-432717
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.