Kako v Sloveniji odkrivamo plagiatorstvo?
Predsednica ene najuglednejših ameriških univerz, univerze Harvard, je odstopila. Glavni razlog za to je bil poleg odsotnosti odziva na vse vidnejši antisemitizem tamkajšnjih študentov plagiatorstvo. Izkazalo se je, da je več kot polovica (od sicer zgolj 11) člankov plagiatov.
Pogledali smo, kako se v Sloveniji plagiatorstvo ugotavlja, kako nastopi univerza, ko odkrijejo sum nepravilnega navajanja virov, ter kakšna orodja uporabljajo pri ugotavljanju spornih zaključnih del.
Polovica člankov predsednice Harvarda je plagiatov
Po razkritjih o plagiatorstvu v njenem dosedanjem akademskem delu je odstopila predsednica ameriške univerze Harvard Claudine Gay. Gre za predsednico z najkrajšim mandatom v zgodovini te univerze, a verjetno kljub temu za najkontroverznejšo do sedaj.
Ni pa to edini problem, zaradi katerega so številni menili, da bi morala odstopiti. Med drugim so ji očitali antisemitizem oziroma neobsojanje nasilja propalestinskih študentov, skupaj s predsednicama Tehnološkega inštituta Massachusettsa (MIT) in univerze Pensilvanija pa se je zaradi tega morala zagovarjati celo pred pristojnim kongresnim odborom.
Gayjeva je že tako zaradi izjemno skromnega raziskovalnega dela bila deležna kritik, da je na položaju zgolj zaradi svoje barve kože. Izkazalo se je, da je več kot polovica od njenih zgolj 11 člankov plagiatov.
V Sloveniji je bil eden izmed najodmevnejših podobnih primerov domnevni plagiat magisterija Alenke Bratušek. Na Fakulteti za družbene vede takrat niso ocenili, da je šlo za plagiat, čeprav je Bratuškova povsem narobe citirala vire. Kot je leta 2013 dejal Milan Brglez, takrat zgolj profesor na FDV, je bilo napačno citiranje delno opravičljivo zaradi za časa pisanja magistrske naloge dokaj nedorečenih pravil citiranja, spornih pa naj bi bilo kakih pet odstotkov magistrske naloge. Naziva tako Bratuškovi niso odvzeli.
Glede tega, koliko plagiatov odkrijejo, kako se v Sloveniji ugotavlja plagiatorstvo ter kako se soočajo s plagiiranjem diplomskih del iz drugih jezikov, npr. angleščine, ter ali že obstaja način, kako se soočati s tovrstnim načinom plagiiranja, smo povprašali Univerzo v Ljubljani.
Kako se to odvija na ljubljanski univerzi?
Kot so nam povedali na univerzi, so aktualni način oziroma pravila preverjanja opredeljeni v Pravilniku o preverjanju podobnosti vsebine elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija in pogojih za začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija, ki ga je senat Univerze v Ljubljani sprejel decembra 2015.
V skladu s pravilnikom tako plagiatorstvo predstavljajo vsi načini prisvajanja katerekoli oblike tujega avtorskega dela in nespoštovanja moralnih pravic avtorja, npr. predstavljanje tujega dela kot lastnega, kopiranje besedila ali drugih vrst avtorskih del (vključno s slikovnim in notnim gradivom, avdioposnetki, avdiovizualnimi deli, računalniškimi programi, skicami, načrti nekoga drugega brez navedbe vira oziroma avtorstva), kopiranje stavka in spreminjanje besed v njem brez navajanja vira oziroma avtorstva, opustitev grafičnih oblik v navedbi besedila, ki nedvoumno kažejo, da gre za navedek, in podajanje nepravilnih ali zavajajočih podatkov o viru navedbe.
Vsako pisno zaključno delo študija na univerzi se glede podobnosti vsebine z drugimi deli pred zagovorom tako preveri s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom članice univerze. Ob oddaji dela pa mora študent podpisati izjavo o istovetnosti tiskane in elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija. Po oddaji elektronske oblike pisnega zaključnega dela se avtomatsko izvede preverjanje podobnosti in izdela analizo, ki se shrani v študijskem referatu članice univerze.
Kasneje morajo mentor in somentorji v desetih delovnih dneh preveriti dele vsebine pisnega zaključnega dela študija, ki jih je programska oprema označila kot enake oziroma podobne. Uporabijo analizo programske opreme oziroma interaktivni prikaz podobnosti v programski opremi ter pisno zaključno delo študija, ki je predmet preverjanja. V vizualnem in vsebinskem pregledu se tako presodi, ali je študent podobne dele besedila ustrezno označil kot citirane in navedel vire ali pa gre za plagiat.
Avtor mora nato morebitne napake popraviti, če pa delo ni ustrezno popravljeno, pisno zaključno delo mentorji negativno ocenijo. Če gre za zaključno delo študija na 3. stopnji, pa študijski referat posreduje analizo skupaj z doktorsko disertacijo in mnenjem mentorja in somentorjev senatu članice, ki odloči o zaključnem delu študija. V primeru, ko so izpolnjeni pogoji za uvedbo disciplinskega postopka, mentor in somentorji zadevo posredujejo disciplinskemu organu oz. pristojni osebi za uvedbo postopka.
Če je bilo zaznano plagiatorstvo, se izbriše datoteko pisnega zaključnega dela študija, v katerem je bilo zaznano plagiatorstvo. Datoteka pa ostane shranjena v študijskem informacijskem sistemu članice UL.
Za preverjanje podobnosti vsebine na Univerzi v Ljubljani uporabljajo posebna orodja, kot sta npr. Turnitin in Detektor podobnih vsebin. Če so izpolnjeni pogoji za uvedbo disciplinskega postopka, mentor, somentorji ali druge pristojne osebe zadevo posredujejo disciplinskemu organu oziroma pristojni osebi za uvedbo postopka.
Na rektoratu pa ne vodijo evidenc o skupnem številu plagiatov, ki jih odkrijejo na članicah, to je 23 fakultetah in 3 akademijah Univerze v Ljubljani.
13 komentarjev
MEFISTO
Vsi levičarji objavljajo enake komentarije in tudi sicer enako razmišljajo in se izražajo.
Je to plagiatorstvo ali omejenost duha?
Realist
Plagiatorstvo odkrijemo med samim delom v službah, tam ni prostora za blef. Ali znaš ali blefiraš, ali pa se šlepaš na druge. Večkrat videno.
Rado
Pa kaj če kdo prepisuje? Pa kaj če kdo ukrade nekaj intelektualnega?
Na teh avtorskih pravicah in patentih parazitira ves zahod in drži na distanci ves preostali svet.
Če, je kakšen človek kaj ustvaril se mu lepo zahvalimo in svobodno uporabljajmo njegove dosežke. Kot bodo naši otroci uporabljali naše dosežke.
In svet se vrti naprej.
mojstermiha
Glavni očitek Bratuškove ni v tem, da je prepisovala. Glavni očitek je, da ni navedla virov. Plagiatorstvo je kraja lastnine. Prodajaš, kot da si sam pogruntal in ne daš priznanja tistemu, ki je pogruntal. V znanosti pa ni problem uporabljati znanje, ki ga je pogruntal drugi. To je problem samo v ekonomiji, ker je samo njej važen profit.
Rado
Umberto Eco je v Ime rože zapisal stavek: "Le kje so sledovi nekdanjih zim" Ta stavek mi je zelo pasal v en roman (no ni bil roman, ampak nekaj manj), zato sem ga uporabil. In nisem nikjer zapisal, da si je stavek izmislil Eco. Miha. Sem zato preziranja vreden plagiator?
mojstermiha
Roman ni znanstveno delo. V znanosti so pravila citiranja. Vsak, ki je naredil diplomsko delo je s temi pravili seznanjen. https://www.youtube.com/watch?v=jZriMJMjogs
Rado
Univerza je tista, ki presoja. Ona daje in ona lahko tudi jemlje. Čisto vseeno, kaj večina misli o tem. Če je torej univerza nekaj rekla, potem to tako je.
mojstermiha
To seveda ne drži. Univerza ni obsolutna. Znanost je sprejela pravila citiranja, da se izogne plagiatorstvu. Nima veze s politično usmerjenostjo univerze. Citation and Referencing for beginners, https://www.youtube.com/watch?v=U3ntLOPqCpg
AlojzZ
Gospod Masleša ni plagiator.
fiLčrTjaK
Ne, ker nobeden ni dokazal, da je plagiator. Mimogrede, desničarji so se zelo trudili, pa jim ni uspelo.
mojstermiha
Ugotavljam, da večina ne razlikuje plagiatorstvo in ponarejanje. Žal sem napačno predvideval, da je Slovenija izobražena.
Dvomljivec
Plagiatorstvo ima svoj domicil na Univerzi Edvarda Kardelja, zaradi tega utemeljeno lahko sumimo, da je večina doktorjev znanosti in magistrov, ki so svoj znanstveni naslov zagovarjali na tej zloglasni komunistični Univerzi verjetno na zelo trhlih temeljih in njihovi "velečastni" nazivi v tujini ne veljajo kaj dosti. Utemeljitev: Kdor dejansko v svetu hoče kaj veljati kot doktor znanosti, gre ta svoj naziv potrjevati in dopolnjevati na priznane zahodnoevropske in ameriške Univerze.
rasputin
Še malo in bo plagiatorstvo postalo dopustna praksa. Kriteriji padajo tudi v akademski sferi. Ko bodo odločali o plagiatih tisti, ki so sami plagiatorji, bo to dokončno trčenje v dno. Akademska odličnost ni več cilj, temveč je cilj vsesplošna nivelizacija, v slogu: Vsi enaki, vsi enakoparavni. Tudi kar zadeva IQ.
Kar zadeva Claudine Gay pa je le-ta postala predsednica Harvarda na valu prebujenstva in pozitivne diskriminacije temnopoltih v ZDA. Nikogar ni motilo, da ima malo znanstvenih objav in da so tudi tiste plagiat, dokler ni bila obtožena antisemitizma. Ob neukrepanju ob valu nasprotovanja genocidnemu masakru v Gazi med študenti so cionistični sponzorji univerze nemudoma šli v napad in odstavili predsednico, ki po znanstvenih kriterijih sploh nikoli ne bi smela postati predsednica Harvarda. S tem so pokazali, da bo vsaka kritika Izraela in njegove genocidne politike nad Palestinci ustrezno sankcionirana. Študentje, ki so bili glasni v podpori Palestincem, bodo gotovo zabeleženi v kakšnih kartotekah AIPAC (American Israeli Public Affair Committee), najvplivnejše cionistične/judovske lobistične organizacije v ZDA, ki ima pod kontrolo kongres, Belo hišo. medije, šolstvo, vojsko, obveščevalne agencije, vojaško industrijo in mnoga najvplivnejša ameriška podjetja. Nesrečniki bodo seveda imeli v najbolj svobodni in demokratični državi na svetu karierne težave v prihodnosti, ko bodo zapustili univerzitetne klopi. Vrata do dobrih služb jim bodo ostala zaprta, četudi se bodo ponašali z diplomo Harvarda. Obtožba antisemitizma, četudi gre le podporo zatiranim Palestincem pod izraelsko okupacijo, je neizbrisen smrtni greh.
To je realnost svobodnega sveta.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.