Kakšna naj bo »Cerkev, ki vključuje vse«: kopja se lomijo predvsem na vlogi žensk

Oktobra je v Vatikanu potekala 16. redna škofovska sinoda – na kateri so sicer tokrat sodelovali tudi laiki –, ki je zaključila prvo fazo triletnega sinodalnega dogajanja po vsem svetu. Še ena škofovska sinoda sledi naslednje leto.

Ob zaključku tokratnega zasedanja, v soboto, 28. oktobra 2023, so udeleženci izglasovali Sinodalno poročilo z naslovom »Cerkev, ki vključuje vse in je blizu ranam sveta«. Z ozirom na drugo zasedanje leta 2024 so ponujena razmišljanja in predlogi glede tematik, kot so vloga žensk in laikov, služba škofov, duhovništva in diakonata, pomembnost ubogih in migrantov, digitalni misijon, ekumenizem ter boj proti zlorabam.

Urban Šifrar je na Domovini že povzel vsebino tega poročila, pri čemer je zapisal, da je videti, da so z njim »hudo nezadovoljni predvsem tisti z ›levega‹ pola, medtem ko so drugače misleči zaskrbljeni zaradi nedorečenosti in odpiranja prostora sumljivim spremembam v prihodnosti.«

Vatikanski tiskovni urad je objavil tudi izide glasovanja o Sinodalnem poročilu, pri čemer so člani sinode glasovali o dvajsetih poglavjih s številnimi odstavki. Za vključitev v skupno poročilo so morali odstavki pridobiti odobritev najmanj dveh tretjin od 344 delegatov z glasovalno pravico, ki so bili prisotni v sinodalni dvorani Pavla VI.

Rezultati, predstavljeni v obliki preglednice, kažejo število glasov za in proti vsakemu odstavku. Predvsem uvod in trije odstavki, ki obravnavajo vzhodne Cerkve v občestvu z Rimom, evangelizacijsko sposobnost invalidov ter pozorno poslušanje med sinodalnim procesom, so dobili največ odobravanja, proti je bil le en glas.

Tematike z največ pomisleki

Zanimivo pa si je od bližje pogledati deset odstavkov z največ nasprotujočimi glasovi. Ti se nanašajo na sedem osrednjih tem: ženski diakonat, celibat in duhovniki, ki so zapustili službo, škofje rimske kurije, poligamija, jezik liturgičnih besedil ter evangelizacija in kolonizacija.

Največ glasov proti, 69, oziroma 20-odstotno nasprotovanje izbranih članov sinode, je doživel paragraf, ki se nanaša na možnost posvečevanja žensk v diakonise, pri čemer Sklepno poročilo ugotavlja, da »nekateri menijo, da bi bil ta korak nesprejemljiv, saj bi bil v neskladju s tradicijo. Po mnenju drugih pa bi s tem, ko bi ženskam omogočili dostop do diakonata, obnovili prakso zgodnje Cerkve.« Medtem ko so nekateri člani sinode v zasledovanju ženskega diakonata zasledili »primeren in nujen odgovor na znamenja časa, ki je zvest tradiciji«, se drugi bojijo »nevarne antropološke zmede, s sprejetjem katere bi se Cerkev prilagodila duhu časa«. 

Podobno neodobravanje, 67 nasprotnih glasov, je prejel odstavek, ki zahteva nadaljevanje teoloških in pastoralnih študij o dostopu žensk do diakonata, pri čemer naj se upoštevajo rezultati komisij, ki jih je ustanovil papež, in s tem povezanih raziskav.

Ostajamo pri isti temi: 61 glasov proti je prejelo podpoglavje, v katerem se terja poglobljen razmislek o vprašanju dostopa žensk do diakonata ter negotovosti v zvezi s tem pripisuje dejstvu, da je bila v latinski Cerkvi diakonija kot prava in stalna stopnja duhovniške hierarhije obnovljena šele po drugem vatikanskem koncilu.

Nadalje je 55 negativnih glasov prejel predlog, naj se ponovno preuči vprašanje duhovniškega celibata, pri čemer se Sinodalno poročilo sprašuje, ali je neporočenost resnično nujna »disciplinska obveznost«, ki spada k duhovništvu. 53 nasprotnih glasov je doživel tudi paragraf, ki predlaga, naj se od primera do primera in glede na kontekst razmisli o smiselnosti vključitve duhovnikov, ki so zapustili službo, v neke vrste pastoralno službo, ki naj upošteva in izkoristi njihovo izobrazbo in izkušnje.

Nekaj nasprotovanja je doživelo tudi obravnavanje škofov rimske kurije, pri čemer Sinodalno poročilo predlaga, da je treba v luči II. vatikanskega koncila »skrbno preučiti, ali je primerno, da se prelate rimske kurije posveti v škofe«. 44 udeležencev Sinode je bilo proti.

Škofovske konference Afrike in Madagaskarja se nadalje spodbuja k teološkemu in pastoralnemu razločevanje o vprašanju poligamije in spremljanje oseb v poligamnih zvezah, ki prihajajo k veri, čemur je nasprotovalo 43 delegatov ali 12,5 %.

Nadalje je nekaj negodovanja zaznati tudi pri vprašanjih, povezanih s spolno identiteto, spolno usmerjenostjo, koncem življenja, težkimi zakonskimi razmerami in etičnimi vprašanji, povezanimi z umetno inteligenco

Sinodalni dokument vsa ta izjemno raznolika vprašanja nekoliko presenetljivo obravnava skupaj, pri čemer ugotavlja, da se na teh področjih odpirajo nova vprašanja tako v družbi kot v Cerkvi. Dokument ugotavlja, da »včasih antropološke kategorije, ki smo jih razvili, ne zadoščajo«, da bi zajeli njihovo kompleksnost, zato jih je treba izpopolniti in dodatno preučiti. 39 delegatov je glasovalo proti tem opažanjem ter predlogu, da bi se ne prepustili poenostavljajočim sodbam, ki ranijo osebe in telo Cerkve; spodbuja pa se, da se mnenje Cerkve na teh področjih »prevede« v ustrezne pastoralne pobude.

Enako število nasprotnih glasov je prejel tudi odstavek, ki se nanaša na jezik liturgičnih besedil s pozivom, naj bodo liturgična besedila in dokumenti Cerkve bolj pozorni ne le na uporabo jezika, ki enako upošteva moške in ženske, ampak tudi na vključevanje različnih besed, podob in zgodb, ki bi bolj izčrpno upoštevale tudi izkušnjo žensk.

Dobrih deset odstotkov nasprotnih glasov je prejel tudi odstavek, ki spodbuja večjo ustvarjalnost pri ustanavljanju cerkvenih in liturgičnih služb, s posebnim vključevanjem mladih. Posebej je predlagana širitev nalog službe bralca, ki bi v ustreznih kontekstih lahko vključevala tudi pridiganje. Dokument predlaga tudi ustanovitev službe, ki bi se podeljevala poročenim parom, zavezanim podpiranju družinskega življenja in spremljanju oseb, ki se pripravljajo na zakrament zakona.

Po preučenih desetih predlogih, pri katerih je očitno določeno nestrinjanje v sinodalni dvorani, ni kaj veliko dodati. Opaziti je, da v določenih primerih ni čisto jasno, kaj želi Sinodalno poročilo povedati oziroma predlagati, pri vsem skupaj pa vlada velika enotnost sinodalnih očetov ter mater. Dokument ni prinesel posebnih sprememb, predvsem pa nekaj novosti predlaga in daje Cerkvi veliko v zelo splošen razmislek.

Vsekakor pa zgoraj omenjene teme ne presenečajo: že vse od nemškega Synodaler Wega se Cerkev veliko ukvarja z dogmatičnim vprašanjem pristopa žensk k svetemu redu, duhovno-pravnim vprašanjem celibata ter kopico moralnih vprašanj, povezanih s spolnostjo. Določeno nestrinjanje s samim obravnavanjem teh tem torej ne preseneča. Bo pa zanimivo spremljati, kako se bo odzvala Cerkev in kako resno bomo to poročilo vzeli verniki, med katere se Sinodalni zaključki sedaj vračajo v nadaljnji sinodalni proces