Kakšni so Putinovi načrti z Afriko

Osnovna foto: Pixabay. Putin: wikimedia commons. Fotomontaža: Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK
Po nedavnem vojaškem udaru v Nigru so mnogi na Zahodu zaskrbljeni. Medtem ko zahodni vpliv v Afriki slabi, se vpliv Rusije veča. Za mnogimi nedavnimi državnimi udari na tej celini naj bi namreč stala ruska paravojaška skupina Wagner. 

O sodobnem ruskem imperializmu smo za naročnike na Domovini pripravili obširen prispevek, tu pa si bomo pogledali, kakšne cilje ima Rusija v Afriki.

Kljub ruski vojni v Ukrajini Moskva ni zmanjšala svojih ambicij na globalnem jugu, v prispevku za fundacijo Carnegie trdi Paul Stronski. V preteklem letu je Rusija podvojila svojo osredotočenost na afriško regijo Sahel, nemiren del celine, ki se razteza približno od Senegala do Rdečega morja. Preko skupine Wagner se Moskva vmešava v države, kot sta Mali in Burkina Faso, ter izkorišča napačne korake zahodne politike, naraščajoče protievropsko razpoloženje in dolgoletne neuspehe mednarodnih in lokalnih akterjev, da bi obravnavali temeljne vzroke regionalne nestabilnosti. 

Naravno bogata, a politično nestabilna regija 


Čeprav ima Sahel veliko naravnih virov, trpi zaradi dolge zgodovine politične nestabilnosti, oboroženih uporov (zlasti v Maliju in Nigru) in slabega upravljanja. Od osamosvojitve v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se države v regiji soočajo z izzivi izgradnje države in nacije. Te države so podedovale vladajoče institucije in ozemlja, opredeljena v času kolonizacije, za katera se je izkazalo, da jih je težko upravljati. 

Islamistične uporniške skupine nadzorujejo velike dele regije in se za naravne vire borijo proti vladnim silam in lokalnemu prebivalstvu. Kljub dolgoletnim mednarodnim in regionalnim prizadevanjem za boj proti upornikom te skupine še naprej širijo svojo prisotnost po vsej regiji. Tradicionalne protiteroristične akcije niso uspele zaustaviti nasilja. 

Zaradi politične nestabilnosti prihajajo na oblast vse bolj represivni režimi, ki so povzročili trenja med več vladami Sahela in njihovimi mednarodnimi ali regionalnimi partnerji. Odnosi med Francijo in Malijem so se močno poslabšali po zaporednih vojaških udarih v Maliju v letih 2020 in 2021. Lokalne zamere zaradi brutalne francoske kolonialne zgodovine dodatno ostrijo napetosti. Po desetletju neuspelih protiterorističnih in stabilizacijskih prizadevanj je Francija avgusta 2022 svoje sile iz Malija umaknila. Podobno velja tudi za Burkino Faso.  

Poslabšale so se tudi vezi med ZDA in obema državama. Po državnih udarih je Bidnova administracija državama prekinila prosti trgovinski dostop do ameriških trgov. Zaradi nerazrešenih vprašanj glede človekovih pravic so ZDA sprejele zakone, ki prepovedujejo zagotavljanje ameriške vojaške pomoči. Medtem ko so ameriški uradniki izrazili zaskrbljenost zaradi prisotnosti skupine Wagner v Sahelu, se zdi, da uprava ni niti nagnjena niti sposobna zagotoviti nobene alternativne varnostne pomoči. 

Ruski cilji v Afriki 


Kot poroča Center za strateške in mednarodne študije (CSIS), ruska strategija v Afriki sega precej pred njeno vojno v Ukrajini. Začela se je ob njeni začetni invaziji na Krim leta 2014 in prvem krogu mednarodnih sankcij proti Rusiji. Toda od začetka ukrajinskega konflikta smo bili priča precejšnjim prizadevanjem Rusije, da bi pospešila in poglobila svoja prizadevanja po vsej celini. 

Ruski cilji naj bi tako obsegali: 

  • spodkopati demokracijo in pravno državo, skupaj s prizadevanji Zahoda za krepitev teh vrednot in institucij; 

  • prekiniti diplomatsko izolacijo Rusije s poglabljanjem in širjenjem ruskih komercialnih, političnih in varnostnih vezi z afriškimi poslovnimi in političnimi elitami; 

  • ustvariti nove trge in komercialne priložnosti, ki spodkopavajo zahodne sankcije, zlasti na tistih področjih, kjer je Rusija že vzpostavila tržno prednost, torej v energetiki, rudarstvu, orožju in kmetijstvu; 

  • uveljaviti lastno pomembnost na mednarodnem prizorišču in ustvarjanje večpolarnega sveta z dokazovanjem svoje sposobnosti oblikovanja političnih dogodkov in globalnih izidov na načine, ki zahtevajo, da se Moskvi še naprej zagotovi sedež v mednarodnih razpravah; 

  • napredek lastnih geostrateških ambicij, zlasti z iskanjem vojaške prisotnosti in varnostnih partnerstev v državah ob Rdečem morju, Indijskem oceanu, Sredozemskem morju in celo Atlantiku. 


Diplomatska prizadevanja Rusije 


V Sankt Peterburgu je nedavno potekal vrh Rusija-Afrika. A kot trdi direktor programa za Afriko pri inštitutu Chatham House dr. Alex Vines, so afriški voditelji, ki so odšli v Sankt Peterburg in pričakovali oprijemljive rezultate Putinovega obljubljenega novega programa podpore Afriki, nedvomno ugotovili, da Rusija ne more ponuditi tistega, kar potrebujejo. 

Od 49 afriških držav, ki so poslale delegacije v Sankt Peterburg, se je tega udeležilo le 17 voditeljev držav. To je precej manj kot na prvem tovrstnem vrhu leta 2019 – in veliko manj kot število voditeljev, ki so se udeležili ameriško-afriškega vrha decembra 2022. 

Na vrhu leta 2019 si je Putin prizadeval za oživitev odnosov, vzpostavljenih med hladno vojno, in obljubil podvojitev trgovine z afriškimi državami na 40 milijard dolarjev v petih letih – vendar je trgovina obstala pri 18 milijardah dolarjev. Tokrat se je Moskva zavezala, da bo izbrisala 23 milijard dolarjev dolgov in napovedala sporazume o vojaškem sodelovanju z več kot 40 afriškimi državami. 

V Sankt Peterburgu je bila vidna tudi politična razdvojenost Rusije. Ustanovitelj Wagnerja Jevgenij Prigožin je bil viden na obrobju vrha in v zvočnem posnetku pozdravil državni udar v Nigru kot dobro novico ter ponujal storitve svojih borcev za uvedbo reda. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je medtem obsodil državni udar in pozval k vrnitvi k ustavnemu redu. 

Posledice za Evropo 


Največja nevarnost v Sahelu je praznina, tako kot v Siriji pred prihodom Islamske države Levanta, pa za Portal Plus piše Andraž Šest. Rusija namreč ne bo preprečevala migracij v EU, verjetno jih bo oportuno vzpodbujala. Migracije bodo hote ali nehote v Evropo naplavile islamistične skupine. 

Rusija bo tako lahko z zadovoljstvom opazovala slabšanje varnostne situacije v Evropi, ki bo prinesla na oblast več evropskih ekstremističnih gibanj in strank, kot so nemška AfD in Nacionalna fronta v Franciji.  

Ekstremizem v Evropi pa naj bi tudi bil v interesu Rusije ... 

Izbrano za naročnike:

Za Zahod je danes to sramota, medtem ko so Rusi ponosni imperialisti. Jim lahko pripišemo tudi kolonializem?

Živalske vrste, ki so jim zaradi človeka napovedali izumrtje, zdaj pa cvetijo kot že dolgo ne

Svetovni dan mladih: živahno na prizorišču, kontroverznosti in resna vprašanja burijo duhove v ozadju

Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran, sklenite naročnino in sproti podprite še neodvisno novinarstvo ...

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Analitiki po sestrelitvi vodje Wagnerja Prigožina: še dolgo je zdržal živ
  • 24. 08. 2023
Za Zahod je danes to sramota, medtem ko so Rusi ponosni imperialisti. Jim lahko pripišemo tudi kolonializem?
  • 03. 08. 2023
Pax Rusica je mrtev, Armenci bežijo
  • 30. 09. 2023