Kandidatka Čalušićeva na zaslišanju: »Z vso odgovornostjo zagotavljam, da se nisem lažno predstavljala«

POSLUŠAJ ČLANEK

Kandidatka za kmetijsko ministrico Mateja Čalušić je danes prestala zaslišanje na matičnem odboru v Državnem zboru. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo devet poslancev, šest jih je bilo proti.

Ena izmed tematik v njeni predstavitvi pa je bilo tudi razkritje Domovine o njenem napačnem navajanju lastne izobrazbe, o čemer smo pisali v članku: Je verjetna ministrica za kmetijstvo res univerzitetna diplomirana inženirka agronomije?.

»Z vso odgovornostjo zagotavljam, da se nisem lažno predstavljala. Do napake je prišlo zaradi nepozornosti pri oddaji kandidatnih list za volitve, kar sem podrobneje že pojasnila, in pojasnilo je podala prav tako tudi Stranka Gibanje Svoboda. Žal mi je, da je do napake prišlo, vendar naj poudarim, da je bila v vseh dokumentih, ki sem jih posredovala stranki, med drugim tudi pristopno izjavo, moja izobrazba pravilno navedena ... Priznam, morala bi natančno pogledati vse svoje podatke, za tako površnost se moram opravičiti,« je dejala kandidatka za ministrico v svoji predstavitvi.

Predstavitev vladnih prioritet

Članom odbora je nato predstavila stanje slovenskega kmetijstva in med drugim poudarila, da je Slovenija z 853 m² obdelovalne zemlje na prebivalca pri repu držav EU-ja, kar je tudi dvakrat manj od povprečja EU-ja. Povedala je tudi, da je bilo leta 2020 v primerjavi z letom 1991 v Sloveniji več kot 44 tisoč manj kmetijskih gospodarstev, trenutno jih je približno 68 tisoč. Povprečna starost upraviteljev kmetij pa je po njenih besedah sorazmerno visoka, kar je to že nam vsem znano, saj znaša 58 let, medtem ko je povprečna velikost kmetijskega gospodarstva v Sloveniji v uporabi približno sedem hektarjev.

»Slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic je eden izmed ključnih razlogov za nezadosten razvoj slovenskega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi samega kmetijstva. Kmetijsko in prehransko varnost absolutno razumem kot temelj obstoja vsake države. Področje kmetijstva in agroživilske industrije v času globalnih kriz ter spremenjenih dobavnih prehranskih verig sodijo v najožji krog nacionalnih interesov vseh razvitih držav,« je dejala kandidatka Čalušićeva. 

Nekaj pozornosti je namenila tudi razvoju turizma in dodatnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Tako je povedala, da slovenski turizem ustvarja visoko dodano vrednost in zavidljive številke. Uspeh slovenskega turizma je odraz zlasti ohranjanja narave in podeželja, za kar imata veliko odgovornost ravno slovenski kmet in kmetica. »Zavedam se, da naprednih kmetijskih politik ni možno uresničevati brez kmetov in kmetijske zemlje, zato vse stoji in pade na zdravem nasledstvu na kmetijah, torej mladi in plodni kmetijski krajini ter ohranjanju proizvodnega potenciala oz. kmetijskih zemljišč,« je dodala.

Več zelenjave, manj mesa?

Očitno kandidatka za ministrico sledi idejam premierja Goloba, saj je med drugim dejala, da bomo prehransko varnost zagotovili tudi z več rastlinske pridelave hrane. Pri prehranski varnosti je ključnega pomena rodovitnost tal, brez učinkovitih ohranitvenih ukrepov tudi pridelka ne bo. Ključni ukrepi spopadanja s podnebno krizo bodo zadeli tudi spremembe pri prehranjevalnih navadah in pridelavi hrane oziroma usmerjanju v večjo rastlinsko porabo, brez sprememb v pridelavi hrane ni učinkovitega spopadanja s podnebnimi krizami. 

Za področje živinoreje pa je povedala: »Trajnostni razvoj živinoreje, ki vključuje okoljski in podnebni vidik ter poudarja dobrobit živali, je nujen. Prepoznavanje tega dejstva, da tudi čedalje bolj pridobiva na pomenu, pa me izredno veseli in v tej smeri bi želela nadaljevati tudi kot ministrica. Pri tem je ključno zasledovanje in prispevanje k ciljem zelenega dogovora. Intervencije skupnega načrta med letoma 2023 in 2027, vezane posredno ali neposredno na sektor živinoreje, prispevajo k trajnostni proizvodnji hrane, ohranjanju in izboljšanju naravnih virov ter blažitvi podnebnih sprememb.« Glede zakona o zaščiti živali, ki ga čaka ustavna presoja, je dejala, da si želi, da ga »spravimo k življenju in da se začne izvajanje novele v celoti«.

Več namakanja

V Pomurju se namaka zgolj 800 hektarjev od 52 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Ključen je dostop do sistemov namakanja in vodnih zadrževalnikov ter povezljivost vodovodnih omrežij. Izpopolnjen sistem namakanja se začne s primarno infrastrukturo, kjer se preko Nacionalnega načrta zagotovi večje vodne zadrževalnike in povezljivost vodovodnih omrežij.

Zanimivo pa je izpostavila tudi problematiko rastlinjakov, ki so sedaj povezani z zapletenimi postopki pred začetkom gradnje. Tako je dejala, da si realnega povečanja samooskrbe na področju zelenjave ne moremo predstavljati brez proizvodnje v zavarovanih prostorih, tako imenovanih plastenjakih in steklenjakih, tako na talen ali pa na ne talen oz. hidroponski gojitveni način. Ključno pa je seveda tudi samo namakanje. 

Politična agenda ostaja enaka

Alenka Helbl (SDS) je kandidatko pozvala, naj se izreče o tem, kako bo postopala v povezavi z novelama o zakonih o zaščiti živali in Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki čakata na ustavno presojo. »Ker živimo v pravni državi, bomo kakršno koli odločitev ustavnega sodišča spoštovali,« je povedala Čalušić, ki pa se ji zdi zavajajoče, da naj bi novela zakona o KGZS-ju nakazovala na to, da je zbornica nepomembna ali pa da se jo želi uničiti.

Tatjano Greif (Levica) je zanimalo, ali namerava prekiniti izvajanje popisa cen osnovne košarice živil, saj so bili podatki zavajajoči, ker – kot je dejala – med drugim »kruha za 19 centov ni bilo mogoče kupiti«. To je zanimalo tudi Vido Čadonič Špelič (NSi). »Verjamem, da so se ugotovila tudi neskladja, verjetno nepravilnosti na osnovi številk, vsekakor se bomo temu tudi posvetili,« je dejala Čalušić in pozneje dodala, da si ne bi vzela pristojnosti, da bi prvi delovni dan na ministrstvu brez argumentov prekinila izvajanje tega ukrepa.

Na kmetijskem ministrstvu so v zadnjih dneh ukinili sektor za kmetijstvo. »Ali je kandidatka s tem seznanjena?« je zanimalo Vido Čadonič Špelič. Kako pa bo s kadri na ministrstvu v prihodnje? Kdo ostaja in kdo odhaja? O konkretnih kadrovskih spremembah na kmetijskem ministrstvu Čalušićeva doslej ni razmišljala, to ni njena prioriteta, je dejala, sploh kadar ljudje dobro opravljajo svoje delo. »Sekretarja na ministrstvu ostajata,« je zagotovila. O usodi javne svetovalne službe se bo natančneje odločalo v prihodnje, je dejala, za zdaj težko karkoli komentira tudi o notranji sistemizaciji uprave za varno hrano, za reorganizacijo na kmetijskem ministrstvu – ukinitvi sektorja za kmetijstvo – pa je slišala, a ne ve, ali je zadeva šla v »primerno strokovno smer«.

Pričakovanja deležnikov velika

Kot so za naš medij povedali v Sindikatu kmetov, so njihova pričakovanja velika. Želijo si, da se bodo nadaljevala pogajanja, ki izhajajo iz njihovih protestnih zahtev še iz lanskega leta in so odprta še od poletja, ter se čim prej zaključila. Sicer je kandidatka v svoji predstavitvi poudarila, da so po njenem mnenju pogajanja zahtevna, če ena stvar postavlja le ultimate in ne le izhodišč.

Pogovarjali smo se tudi z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM). Kot je v svoji izjavi povedala predsednica ZSPM Anja Kastelic, je v tem trenutku vsakršno ocenjevanje predloga za novo kmetijsko ministrico preuranjeno, saj nimajo celovitih informacij o njeni dosedanji vlogi, izkušnjah in stališčih na področju kmetijstva. Dodala je še, da v Zvezi upajo, da je do izbire novega predloga prišlo s tehtnim premislekom in skrbnostjo, ki temeljita na izkušnjah s terena ter jasnem razumevanju potreb (mladih) kmetov. Slednji tematiki je kandidatka posvetila nekaj pozornosti, ampak brez konkretnih načrtov ali ukrepov.  Več o pričakovanju deležnikov si lahko preberete v tem članku.

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki