Katero hrano uživati v mladosti, da bi imeli še dolgo oster um?

Uživanje sadja in zelenjave v mladosti lahko pomaga ohranjati oster um v starosti, so ugotovili znanstveniki, ki so spremljali prehrano in kognitivne sposobnosti več kot 3000 Britancev v obdobju 70 let. Odkrili so, katera živila je dobro jesti v otroštvu in mladosti, da bi lahko v starosti ohranjali zdrave in dobro delujoče možgane.
V dolgoletni raziskavi so znanstveniki Univerze Tufts iz Bostona ugotovili, da so imeli posamezniki, ki so v mladosti jedli manj predelane hrane in uživali več polnovredne hrane, v starosti manj možnosti za razvoj demence in so ohranili bolj oster um in zdrave možgane. Pokazalo se je, da je imela najbolj varovalne učinke na možgane prehrana, ki je bila bogata s sadjem, zelenjavo, stročnicami, polnozrnatimi živili, ribami, lososom in zeleno listnato zelenjavo.
Da je tak način prehranjevanja zdrav, je znano že dolgo, a nova raziskava je pokazala, da zdrava prehrana v mladosti lahko vpliva na naše kognitivne sposobnosti v starosti. »Odkritja podpirajo splošne smernice zdravega načina prehranjevanja, hkrati pa naše ugotovitve zagotavljajo nove dokaze o tem, da lahko izboljšanje prehranjevalnih vzorcev do starosti srednjih let vpliva na kognitivno delovanje in pomaga zmanjšati kognitivni upad v starosti,« je za britanski MailOnline povedala nutricistka in raziskovalka Kelly Cara z Univerze Tufts.
Zdrav način prehranjevanja v mladosti nas lahko varuje pred demenco v starosti, denimo pred Alzheimerjevo boleznijo. Raziskovalci so ugotovili tudi, da se prehranski vzorci, ki so se razvili v otroštvu, običajno prenašajo v odraslo dobo.
Katera živila varujejo možgane?
Prehrana, ki je bogata s sadjem, zelenjavo, stročnicami, ribami in polnovrednimi živili, zagotavlja telesu reden vnos antioksidantov, nenasičenih maščob in omega-3 ter omega-6 maščobnih kislin. Sadje in zelenjava vsebujeta veliko antioksidantov. Ti telo varujejo pred prostimi radikali, ki povzročajo poškodbe celic.
Avokado, oreščki, denimo mandlji in arašidi, so bogat vir nenasičenih maščob, ki pomagajo zniževati slab holesterol v krvi. Nekateri oreščki in ribje olje vsebujejo omega-3 in omega-6 maščobne kisline, ki varujejo naše možgane in zmanjšujejo vnetja v telesu.
Samo 7 odstotkov ljudi v raziskavi, ki so se prehranjevali tako v zgodnjem otroštvu, je imelo v starosti slabe kognitivne sposobnosti, ki bi lahko vodile v demenco. Ravno nasprotno pa je imelo kar 92 odstotkov tistih, ki so uživali prehrano, bogato s soljo, dodanimi sladkorji in predelanimi žitaricami, kot so bel kruh in bele testenine, nižje kognitivne sposobnosti v starosti.
V raziskavi so znanstveniki spremljali 3.059 Britancev od 4. leta starosti do njihovega 75. leta starosti, in sicer vse od leta 1946. V času raziskave so beležili njihov način prehranjevanja in kognitivne sposobnosti. Prehrana udeležencev raziskave je bila pregledana petkrat v času študije, njihove kognitivne sposobnosti pa so testirali sedemkrat.
Izraz kognitivne sposobnosti se nanaša na sposobnosti posameznika, kako hitro in dobro lahko razmišlja in kako dober spomin ima. Čeprav je povsem naravno, da z leti več pozabljamo, so nekateri znaki izgube spomina lahko povezani z demenco. Avtorji raziskave, ki je bila pred kratkim predstavljena na vsakoletnem srečanju ameriškega združenja nutricistov v Chicagu, pa pravijo, da za spremembo prehranjevalnih navad ni nikoli prepozno, zato svetujejo, da v svoj jedilnik vnesemo več živil, ki varujejo zdravje naših možganov.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje

V Vatikanu še zadnje priprave pred jutrišnjim pogrebom svetega očeta

Stanislav Turudija: branilec slovenske zemlje

Sodobni Pilati

Vladna uravnilovka v mizeriji

Kajni in Abeli sodobnega časa (3. del): Strankarstvo med I. in II. svetovno vojno
Ekskluzivno za naročnike

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje

Sodobni Pilati

Umetnik in njegova umetnost
Prihajajoči dogodki
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
Viva la pasta!
Šmarski mini kino: Divjaki (film za družine in otroke)
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija

3 komentarjev
Igor Ferluga
Lepo prosim, ne pretiravajmo, in ne pripisujmo epidemiološkim študijam pomena, ki jih nimajo. Neke trdne vzročne empirične povezanosti v strogo kontroliranih pogojih s ponovljivimi rezultati. Vsekakor obstaja razumljiva verjetnost, da bomo z zdravim prehranjevanjem in drugimi navadami v zivljenju bolj vitalni, da utegnemo, a ne nujno manj zbolevati in morda dočakati kakšno leto ali dve življenja več. A ta svet vse bolj narcisoidnih generacij družb izobilja gre v skrajnost, ko zlasti ženski del populacije v rastočim številu nagiba k prav obsedenem ukvarjanju s tem, kaj bodo dale v usta in in koliko in kdaj in kaj absolutno ne v iluziji, da bo to njihov izvor večne mladosti in zdravja.
Študija, ki je tu navajana, je sumljive vrednosti. Prehranjevalne navade ljudi za desetletja nazaj je zelo težko kredibilno verificirati oz določiti. Tudi ekstremni rezultati, kot so tu predstavljeni, sploh ne vzbujajo zaupanja. Na eni strani samo 7% starostnikov, ki naj bi se zdravo prehranjevali s kognitivnim upadom in na drugi strani kar 92% kognitivnega upada pri nezdravem prehranjevanju. Tu nekaj po zdravi pameti " ne štima". Na splošno tudi zato, ker je tudi vedenje o "zdravem prehranjevanju" preveč fluidno, da ne govorimo o dietah, ki so povsem podvržene modnim trendom, pseudoznanosti in ideologiziranju. Tudi klinična vedenja o procesih demence in študije dementnih ljudi ne pritrjujejo tako ekstremnemu pomenu hrane, kot je tule predstavljena.
Seveda vsi ti ugovori ne demantirajo verjetnih pozitivnih učinkov tu navajane hrane na mentalno funkcioniranje in zdravje ljudi. Zanimive so tudi rezultati epidemioloskih študij o povezavi med rednim uživanjem kave ter kajenjem cigaret ter pogostnosti zbolevanja za Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo. Tako kava kot kajenje naj bi zmanjšali verjetnost, da bo nekdo zbolel za Parkinsonovo boleznijo, pri Alzheimerjevi demenci naj bi tudi redno uživanje kave zmanjšalo verjetnost za pojav te bolezni v starosti. Ampak še enkrat, to niso empirične kontrolirane naravoslovne študije dokazljivo vzročnih povezav. In vsekakor niso razlog za spodbujanje kajenja cigaret.
AlojzZ
Katero hrano uživati v mladosti, da bi imeli še dolgo oster um? SVETO PISMO!!!
Krščen Matiček! Pa to naj bi bile krščanske strani!
Anton Vidmar
Nikoli nisem užival sadja in zelenjave,od solate imam najraje jesihflajš,od sadja pa suhe klobase. Najbrž pa me stročnice gor držijo,tega pa je bilo nekoč kar precej !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.