Katoliški škofje in duhovniki v Nemčiji bodo blagoslavljali istospolne pare: zavrnitev blagoslova je diskriminatorna



Nemška sinodalna pot je potrdila dokumente, ki predlagajo nadaljnjo pastoralno smer Cerkve v Nemčiji. Sinodalna pot je od včeraj zaključena: uspeli so izglasovati blagoslove istospolnih parov, pa tudi rahljanje odnosa Cerkve do ponovno civilno poročenih parov. S tem se je zaključil tri leta trajajoči proces, ki ga od samega začetka spremljajo predvsem opozorila z vseh koncev sveta, da uvaja zelo heterodoksne ideje in lahko povzroči celo razkol med večino nemških škofij in vesoljno Cerkvijo.

Izstopa tudi predlog, da bi lahko med bogoslužjem pridigali laiki; na papeža Frančiška pa naslavljajo prošnjo, naj se ponovno preuči obveznost duhovniškega celibata tam, kjer je v Katoliški cerkvi zapovedan.

Na prejšnjem zasedanju je sicer dokument, ki je obravnaval vprašanja spolnosti, pri glasovanju padel zaradi premajhnega strinjanja škofov, tokrat pa »šel čez« s plebiscitarno večino.

Kako so glasovali


Po precej kontroverzni razpravi so torej udeleženci Sinodalne poti – škofje, duhovniki, redovniki, redovnice in laiki – v petek v Frankfurtu z nekaj manj kot 93-odstotno večino potrdili dokument, ki Katoliški cerkvi v Nemčiji priporoča, da se v bližnji prihodnosti razvijejo in uvedejo ustrezna bogoslužja za blagoslov istospolnih parov.

Ukrepu je nasprotovalo le devet od 58 škofov, enajst škofov pa se je vzdržalo. Če bi se teh enajst vzdržanih škofov pridružilo nasprotovanju, ukrep ne bi dosegel zahtevane dvotretjinske škofovske podpore, kar pomeni, da je zadeva »šla čez« na tesno, in to na račun neodločnosti nekaterih pastirjev, ne pa zaradi zares visoke podpore dokumentu. Mimogrede, tudi pri glasovanju o pozivu papežu Frančišku, naj ponovno razmisli o nujnosti duhovniškega celibata, se je vzdržalo enajst škofov, predlog je bil tako sprejet.

Sedaj naj bi se pripravil neke vrste obrednik za različne konstelacije parov. Duhovniki, ki bodo vodili tak obred blagoslova, ne bi smeli biti več izpostavljeni disciplinskim posledicam.

Argumenti


V dokumentu z naslovom »Obred blagoslova za pare, ki se ljubijo« je njihova odločitev razložena takole: »Zavrnitev blagoslova odnosa dveh oseb, ki želita živeti partnerski odnos v ljubezni, predanosti in odgovornosti drug do drugega in do Boga, se […] kaže kot neusmiljena ali celo diskriminatorna. Takšna zavrnitev […] postavlja tudi resna vprašanja o verodostojnosti cerkvenega delovanja v našem kulturnem prostoru.« Po mnenju Sinodalne poti blagoslavljanje različnih parov nikakor ne gre na račun vrednotenja klasične zakramentalne zakonske zveze.

Pri tem se nemška sinoda sklicuje tudi na papeževo spodbudo Amoris laetitia iz leta 2016, v kateri Frančišek zapiše, da »ni več mogoče trditi, da se vsi, ki živijo v kakršnem koli ›nepravilnem primeru‹, nahajajo v stanju smrtnega greha in so izgubili posvečujočo milost.« (št. 301)

Različni glasovi


Že med razpravo pa je postalo jasno, da bo na Sinodalni poti dokument sicer uspel, a so se vseskozi pojavljali tudi jasni nasprotni glasovi škofov. Med drugim so pred shizmo svarili Gregor Hanke iz Eichstätta, Rudolf Voderholzer iz Regensburga ter Stefan Oster iz Passaua.

Več drugih delegatov pa je denimo pozvalo k še večjim spremembam: med drugim je bilo slišati, da je blagoslov istospolnih zvez »minimum«, da je predlagani dokument diskriminatoren, saj tako ali tako »potrebujemo [zakramentalno] poroko za vse«.

Dvojna vloga papeža Frančiška?


Kot ugleden gost – ki edini ni imel omejitve pri dolžini svojega govora – je tik pred glasovanjem spregovoril tudi škof Johan Bonny iz Antwerpna v Belgiji. Škof Bonny in drugi flamski škofje so septembra 2022 uvedli blagoslov istospolnih parov, na Sinodalni poti pa je presenetil z izjavo, da papež med obiskom belgijskih škofov ad limina konec preteklega leta možnosti blagoslova ni niti odobril niti zavrnil, ampak dejal, da je to pastoralna domena flamskih škofov, dokler so enotni.

To sicer le še povečuje zmedo, saj je Kongregacija za nauk vere – s podpisom papeža Frančiška! – v pojasnilu, objavljenem leta 2021, ponovila, da »ni v moči Cerkve«, da bi podeljevala blagoslov istospolnim zvezam.

Nobeden od ukrepov, ki jih je sprejela sinodalna pot, sicer nima zavezujočega učinka v nemških škofijah, če jih ne izvede lokalni ordinarij. Pri tem se seveda postavlja vprašanje možnosti uvajanja ukrepov, ki niso v skladu z redom in prepričanji Katoliške cerkve v celoti. Opazovalci sicer menijo, da bodo ukrepi verjetno izvedeni v večini škofij, v nekaterih primerih zato, ker jih škofje podpirajo, v drugih pa zaradi močnega pritiska na škofe s strani cerkvenih uslužbencev, katoliških medijev in celo drugih škofov.

Komentar s terena


Za komentar smo tokrat prosili enega od nemških duhovnikov, čigar škof je podpornik novih predlogov nemške Sinodalne poti. Najprej je, iz pristnega strahu pred kaznijo suspenza, če se njegovo mnenje pojavi v javnosti, sodelovanje zavrnil. To že nekaj pove o trenutni klimi na Nemškem, posebej med mlajšimi duhovniki. Po tem, ko mu je bila obljubljena anonimnost, pa je vendarle pristal na sodelovanje in spisal tale komentar, ki ga objavljamo v celoti:

»Blagoslavljanje istospolnih parov je taktika nemške cerkvene politike. Čeprav razne moderne pobude, kot je denimo #Outinchurch, vedno znova izvajajo pritisk, češ da božje ljudstvo absolutno zahteva takšne blagoslove, so razmere ›na terenu‹, torej v župnijah, povsem drugačne. Velik del ljudi namreč na to temo gleda z nezainteresiranostjo. Vprašanje strukturnih sprememb, kot so denimo obsežne teritorialne združitve zaradi pomanjkanja duhovnikov, so veliko bolj prisotna vprašanja med ljudstvom.

Je pa seveda res, da si Škofovska konferenca, ubadajoč se s takimi vprašanji, kot je blagoslov istospolnih parov, pridobiva naklonjenost majhne, a strukturno in finančno zelo pomembne skupine klerikov in laikov znotraj nemške Katoliške cerkve. Kakorkoli že, vernikov na župnijah pravzaprav to vse skupaj nič ne briga in se s temi vprašanji enostavno ne ukvarjajo.

Vse skupaj pa je vseeno zelo pereče, ker je bistvena tema, to pa je vprašanje evangelizacije, povsem potisnjena na stranski tir. Pri tem je jasno, da želi celotna Sinodalna pot bolj ugajati svetu, kot pa se podati na težko pot hoje za Kristusom. Vse, kar sedaj gledamo, ni nič drugega kot bolezenski simptom nemškega cerkvenega davčnega sistema, ki družbeno všečnost enači s poslanstvom Cerkve, in to z enim samim ciljem: da bi se sistem finančno ohranil.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ekskluzivno za naročnike

triglav, aljažev stolp, slovenija, gore
Slovenec sem!
9. 12. 2024 ob 18:00