Ker bo vlada zdravnikom za čas covida dvignila plače, Štrukelj šolnike poziva k stavki

Uredništvo
Vir: zajem zaslona
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je ogorčen nad ravnanjem vlade, ki je za šest plačnih razredov dvignila plače zdravnikom, obenem pa pozabila, da so povečanih obremenitev deležni tudi zaposleni v vzgoji in izobraževanju. Zato bodo zaposleni v vzgoji in izobraževanju prihodnji teden glasovali o splošni stavki. Če bo ta izglasovana, naj bi zaposleni z delom prekinili v sredo, 9. marca, stavka pa naj bi trajala vse do uresničitve njihovih stavkovnih zahtev.

Še pred tem mora o stavki glasovati več kot 32.000 članov SVIZa v skupno 760 zavodih. V državi se tako po zaprtju plačnega spora z zdravniki odpira nova fronta s šolniki. Pri tem vladi ne gredo na roko predvsem bližajoče se volitve. Te so vodstvu sindikata, ki aktualni vladi odkrito nasprotuje, kot že v preteklosti v pomoč.


Štrukelj sedaj igra na struno, da so šolniki enako na udaru kot zdravstveni delavci, za zahteve pa je izkoristil predvolilni čas, kar pa zanj ni nič novega, pišemo v komentarju uredništva.

Nezadovoljstvo zaradi dviga zdravniških plač


Kot je v svojem nastopu povedal predsednik SVIZ Branimir Štrukelj, je nedavni dvig plač zdravnikom do konca leta porušil dosedanja plačna razmerja v javnem sektorju. Ker pa pogovorov o tem kljub številnim pozivom sindikata ni bilo, so se le ti odločili za zaostritev svojih aktivnosti.

O razglasitvi stavke bo tako glasovalo več kot 32.000 članov sindikata. Štrukelj ob tem ne dvomi, da bodo ti stavko podprli. Vendar pa ob tem dodaja, da je do 9. marca "dovolj časa, da se dogovorimo o zahtevah. Če bi oblast vsaj delno ravnala tako, kot je pri zdravnikih, imamo dvakrat ali trikrat preveč časa, da stavko preprečimo."

Moti jih, da je vlada zdravnikom priznala povečane obremenitve zaradi covida, šolnikom pa ne


Kot je v napovedi stavke predstavil Štrukelj, so sindikati ogorčeni zlasti nad tem, da je vlada zdravnikom priznala povečane obremenitve zaradi covida. Toda povečanih obremenitev so po mnenju sindikata deležni tudi šolniki.

"Želimo imeti poseben dogovor o vrednotenju teh obremenitev. Ljudje so na koncu z močmi. Vedno več je bolniških dopustov in karanten. To tako naprej ne more več iti," je dejal Štrukelj in poudaril, da si za to prizadevajo že vsaj leto dni, a da odgovora od pristojnih še niso dobili.

Pri tem je bil še posebej kritičen do šolske ministrice Simone Kustec. Ob tem je poudaril, da od pristojnih neprestano dobivajo cinične odgovore o tem, kako delo v šolstvu teče normalno, zaradi česar je tudi med člani glavnega odbora prevladalo ogorčenje nad načinom ravnanja oblasti in nespoštovanja do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju.

Ob tem v sindikatu zahtevajo tudi zvišanje plač preostalim zaposlenim: hišnikom, čistilkam, kuharjem in administrativnim delavcem.

Višje plače bi tudi za visokošolske učitelje


A ne le plače v osnovnih in srednjih šolah. Plače bi se morale po mnenju sindikata dvigniti tudi visokošolskim učiteljem, saj so po njihovem mnenju raziskovalci na univerzah v enakem položaju kot zdravniki specialisti: "Doslej jih je plačni sistem izenačeval. Izjema, ki je bila narejena za zdravnike, mora veljati za vse. V naši državi velja načelo enakosti pred zakonom. Ni mogoče, da bi raziskovalce in univerzitetne profesorje postavili v neenak položaj kot zdravnike."

"Mi ne nasprotujemo zviševanju plač zdravnikov. Spoštujemo to delo in se zavedamo, kako zahtevno je v teh okoliščinah. Nasprotujemo pa temu, da se dela ekskluzivo," je še dejal Štrukelj in dodal, da ne pristajajo na svoje razvrednotenje kot zgolj enega od sindikatov v javnem sektorju, ampak se želijo "pogajati na enak način, kot se pogajajo sindikati v zdravstvu".


Šolsko ministrstvo odgovarja, da so sprejeli številne ukrepe in šolstvu namenili precej sredstev


Na šolskem ministrstvu so na navedbe SVIZ-a odgovorili, da je bilo za ukrepe, ki zadevajo delo na področju vzgoje in izobraževanja od začetka epidemije namenjenih prek 70 milijonov evrov - torej za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje in direktorje, za kritje nadomestil plač za čakanje na delo ter za nadomeščanja. V odzivu so zapisali, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili ter da z njimi redno sodelujejo in jim pomagajo pri dilemah in izzivih pa tudi pri izzivih odsotnosti in izvajanja izobraževanja.

Zapisali so, da se zavedajo preobremenjenosti, s katero se zaradi trenutnih razmer soočamo na vseh področjih družbe ter da je ministrica za letošnje šolsko leto izdala sklep o nujnih kadrovskih ukrepih, po katerih se lahko v pedagoški proces pod vodstvom mentorja vključijo tudi študenti, odprli so tudi možnost dodatnega zaposlovanja svetovalnih delavcev.

Zapisali so, da bo tudi šolsko ministrstvo v napovedanih pogajanjih in usklajevanjih z reprezentativnimi sindikati aktivno sodelovalo prek vladne pogajalske skupine.

Tudi vsi drugi bi radi podobne boljše pogoje


Z dvigom plač le zdravnikom se niso strinjali tudi drugi sindikati. Tako so se danes nadaljevala pogajanja s sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege, ki z izplenom pogajanj niso zadovoljni. Stavko so napovedali za 16. februar, zahtevajo pa dvig plač, kakršnega so izpogajali zdravniki ter sprejem standardov in normativov ter plačilo stavke kot če bi delali. Zdravniki so sicer neuradno dosegli dvig plač za šest plačnih razredov za večino zdravnikov ter dvig plač specializantov za sedem. Dvig naj bi bil težak 113,5 milijona evrov ter naj bi trajal do konca leta.

Tudi v Sindikatu policistov Slovenije so nezadovoljni, se pa še niso odločili, kako bodo izrazili nasprotovanje priviligiranju zdravnikov in zobozdravnikov glede na druge javne uslužbence.

V Pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja zahtevajo, da se plačni razredi dvignejo tudi za vsa ostala delovna mesta, da se odpravi plačni strop za vse ostale javne uslužbence, uredi avtomatično usklajevanje plačnih razredov, najmanj z inflacijo, ter se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice.

KOMENTAR: Uredništvo
<strong>V deželi nič novega: volitve se bližajo, Štrukelj spet izsiljuje</strong>
"Požiral sem žalitve in neresnice predstavnikov sindikatov, zdaj bodo čakali na naslednjo priložnost." To niso besede Janeza Janše ali kakšnega drugega politika desnice, temveč nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja ob njegovem odstopu z mesta predsednika vlade marca 2018. Čas pred volitvami sindikati, še posebej pa Štrukljev SVIZ, vedno znova skušajo izkoristiti za izsiljevanje z višjimi plačami ali drugimi ugodnostmi za šolnike ali še katero od drugih skupin znotraj javnega sektorja. Tokrat je poteza Štrukljevih še toliko bolj predvidljiva, ker je na oblasti desnosredinska vlada, kar v vso stvar vnaša politično dimenzijo; navsezadnje politično postopanje SVIZ-a spremljamo praktično skozi celotno covid obdobje, ki sovpada z Janševo oblastjo (spomnimo se samo slovitega upora proti uporabi mask v šoli!). Pravzaprav bi bilo presenečenje, če Štrukelj takle čas pred volitvami k stavki ne bi pozival. Sprožilec je tokrat dobronamerna vladna poteza, da za čas covid krize, ko so se znašli pod izjemnimi obremenitvami, omogočijo zdravnikom nekaj višje prihodke. Priložnost za brenkanje na strune dobre stare »faušije« torej, z izgovorom, da v krizi enako kot zdravniki trpijo tudi šolniki. Morda se le-ti morajo nekaj več pretegniti kot ob običajnem šolskem letu, za kar že dobivajo dodatke. A večini ljudi je najbrž jasno, da je v koronavirusnih okoliščinah prvi in najbolj na udaru zdravstveni sistem. Izsiljevati na izenačenje statusa v teh razmerah ter za to izkoristiti predvolilni čas, pa je stara umazana igra, ki se je Štrukelj vedno znova poslužuje. Kot smo videli v primeru Cerarja, se mu nujno ne izide. Tudi zdaj bi bilo prav, da se mu nebi. In ker tudi od tistih učiteljev, ki še vztrajajo v članstvu svojega politikantskega sindikata, drugačne večinske odločitve kot sledenja svojemu kolovodji ni za pričakovati, je prav, da jim svoje javno pove tudi ljudstvo, kar se na družabnih omrežjih in na drugih spletnih kanalih že dogaja. Vendar dostojno, brez zmerljivk, prosim.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Za manj otrok v skupini, za večjo kakovost predšolske vzgoje
  • 23. 04. 2025
V opoziciji veliko kritike na račun pobiranja prispevka: dolgotrajna oskrba brez kadra in vsebine ne bo delovala!
  • 12. 06. 2025
Kar je za vlado dober kompromis, so za upokojence nižje pokojnine
  • 12. 06. 2025