Ker je ustavno sodišče zaščitilo oblast proti posameznikom, Gregorčič in Avbelj odhajata na ESČP. Z bivšim sodnikom o njunih možnostih

Osnovna foto: Pixabay, notranje Twitter, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Po tem, ko je ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje zakona o RTV Slovenija, sta predsednik (dosedanjega) Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič in avtor pobude dr. Matej Avbelj pripravila pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.


O njunih možnostih smo povprašali nekdanjega sodnika na istem sodišču, sicer tudi nekdanjega slovenskega ustavnega sodnika, prof. dr. Boštjana M. Zupančiča.



Avbelj in Gregorčič: Odločitev ustavnega sodišča predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru


S tem, ko je ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje zakona, je pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, ki ga imajo v republiki Sloveniji na voljo. Tako je postala odprta pot na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Pritožbo sta Gregorčič in Avbelj že pripravila, na ESČP pa jo tudi že poslala.


Kot sta zapisala v izjavi ob odpravi zadržanja, slednja predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru, saj je sodišče zadržanje odpravilo, brez da bi kakorkoli zaščitilo pravni položaj pobudnikov. Pobudnikom je preprosto odvzelo kakršnokoli učinkovito pravno sredstvo, odvzelo pa jim je tudi pravico do izjavljanja, ki je del pravice do poštenega sojenja. »Čeprav smo od sodišča izrecno zahtevali, da nam v primeru odpoklica zadržanja omogoči, da se o spremenjenih okoliščinah izjavimo, sodišče te zahteve ni navedlo niti v povzetku navedb strank v postopku. Zahtevo je preprosto spregledalo,« piše v izjavi.


V sklepu so na ustavnem sodišču tudi zapisali, da je prišlo (ustavno) sodišče v položaj, ko se zadržane določbe zakona ne morejo izvajati, hkrati pa tudi, da ne more uresničiti svoje ustavne vloge v razumnem času. To pa je argumentiralo, da uresničevanje lastne vloge preprečuje izvrševanje zakonodajalčeve vloge. Pri zadržanju je tako zaščitilo zakonodajalca (državno oblast) proti posameznikom, ki so skladno s pravom človekovih pravic lahko edini nosilci človekovih pravic. Tako stališče pa odpira pomembno vprašanje, in sicer, ali so človekove pravice v Sloveniji še ustrezno zavarovane, sta zapisala Gregorčič in Avbelj.


V pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice sta pobudnika uveljavljala kršitev pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice, akta Sveta Evrope, na podlagi katere ESČP odloča. Kršitve konvencije utemeljujeta z dejstvom, da je ustavno sodišče z odpravo začasnega zadržanja pobudnikom odvzelo edino pravno sredstvo, katerega integralni del je, skladno z ustaljeno sodno prakso ESČP, začasno zadržanje izpodbijanega predpisa.


Zapisala sta še, da je ustavno sodišče s tem sklepom zaščitilo državno oblast proti posameznikom, kar je v grobem nasprotju s »samim jedrom ideje varovanja človekovih pravic«. Bistvo delitve oblasti je, po besedah Gregorčiča in Avblja, namreč v tem, da se posameznika ščiti pred zlorabami oblasti, ne pa, da oblast enotno deluje proti posamezniku.





Preden bo zadeva prišla pred ESČP, lahko mine najmanj dve leti


Pogovarjali smo se z nekdanjim sodnikom na ESČP, pa tudi nekdanjim ustavnim sodnikom in profesorjem za kazensko procesno pravo na ljubljanski pravni fakulteti prof. dr. Boštjanom M. Zupančičem.


Slednji je povedal, da bo lahko še dolgo trajalo, preden bo zadeva sploh prišla na dnevni red sodišča v Strasbourgu. Verjetno bo potrebno čakati okoli dve leti, mogoče manj, a treba je vedeti, da se zadeve pred ESČP hitro zavlečejo.


Ustavno sodišče je z odpravo začasnega zadržanja sprejelo procesni sklep, kar še vedno zadeva proceduro pred ustavnim sodiščem, a ni vsebinski sklep, tako da vsebinske odločitve ustavno sodišče še ni sprejelo. Vprašanje je, kdaj jo bo, oziroma če jo sploh bo. Njihova argumentacija, da so sprejeli takšno odločitev, je bila v tem, da ni verjetno, da bi v doglednem času glede na sestavo sodišča (pri odločitvi pa sta manjkala tudi dva sodnika) sploh lahko vsebinsko odločili.


Lahko se zgodi, da se bo pat pozicija na ustavnem sodišču vlekla še par mesecev. V tej pat poziciji, kar je seveda tudi razlog za odpravo zadržanja, ni mogoče vsebinsko odločiti. Do take odločitve so na ustavnem sodišču sicer večkrat poskušali priti, a je vedno prišlo do nekih ovir, med drugim tudi zahteve za revotacijo. Da ne morejo priti do vsebinske odločitve, je mogoče res, meni Zupančič, a to še ni razlog za odpravo zadržanja.


Če gre zadeva pred ESČP, bo jurisdikcija (se pravi pristojnost ESČP) možna šele takrat, ko so izčrpana vsa domača pravna sredstva (se pravi tako pred okrožnim, višjim, vrhovnim, na koncu pa še ustavnim sodiščem). Kot sta poudarila pobudnika, je zadeva že na zadnji instanci, se pravi nimamo pred domačimi sodišči več možnosti, ki bi jih lahko izkoristili.


Na ESČP pa bodo najverjetneje dejali, da gre zgolj za procesni sklep, zato naj pobudniki pridejo še enkrat na ESČP, ko bo sprejeta vsebinska odločitev. Te pa, kot že rečeno, ni na vidiku, zato se lahko odločanje v Strasbourgu še dodatno zavleče, je povedal Boštjan M. Zupančič.


V oddaji Vroča tema, ki jo bomo na Domovini predvajali v torek popoldne, bomo na temo obravnave novele Zakona o RTV gostili pravnika dr. Rajka Pirnata ter pritožnika na Evropsko sodišče za človekove pravice dr. Petra Gregorčiča.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike