Ko pisanje o štirih valovih feminizma doživlja pogrom uradnih predstavnikov oblasti, bi morali zazvoniti vsi alarmi

Foto (osnova): Posnetek zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK

Zgolj navedba štirih faz razvoja feminizma znanega slovenskega duhovnika je bila že dovolj za pogrom nad njim, še več, vidne javne figure že problematizirajo dejstvo, da se ukvarja tudi z mladino in med njo širi svoja sporočila. Dogajanje prihaja prav v času, ko se sprejema novela medijskega zakona, ki po mnenju mnogih ogroža svobodo izražanja.

Da je očitno ogrožena še bistveno bolj, kot si je kdorkoli predstavljal, dokazuje včerajšnji škandal, v katerega sta se vpletla tudi varuh človekovih pravic in največja komercialna televizija pri nas. Navajanje golih dejstev pri nas očitno postaja nesprejemljivo.

»Če poslanec pove resnično dejstvo, se morate vi vprašati, kaj je z vami narobe, da vas resnično dejstvo žali. Resnično dejstvo ni žaljivo.« To je nauk, ki ga je prejšnji teden podala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki se na feminizem referira redno, vse od nastopa funkcije predsednice Državnega zbora.

A resnična dejstva so očitno tokrat zmotila feministke in to je postala ena od ključnih novic v državi. Na tretje mesto so jo v svoji osrednji informativni oddaji uvrstili na naši največji komercialni televiziji POP TV.

Družbo napetosti motijo gola dejstva?

Pater Branko Cestnik, znan duhovnik in pisatelj, je na družbenem omrežju X naštel štiri faze feminizma in s tem razburil skrajno feministični del slovenske javnosti.

Omenjeni zapis je varuh človekovih pravic Peter Svetina komentira z besedami: »Ne smemo biti sovražni, beseda je lahko hujša kot orožje.« Opozoril je, da javno spodbujanje sovraštva in ksenofobije ni primerno: »Predvsem manjka tukaj neko spoštovanje, medsebojno razumevanje.«

Direktorica Inštituta 8. marec je šla še dlje in problematizira celo Cestnikovo delo z mladimi. Cestnik lahko namreč mladim poda drugačno sliko o feminizmu, kot jo predstavlja Kovačeva: »Prizadevanje za skupno dobro, dostojno življenje vseh, da vsi živimo v sožitju in solidarnosti, kjer ni nekdo močnejši od drugega.« Da je izvajanje Kovačeve smešno, ugotavljamo v komentarju uredništva.

 Tako so včeraj o zadevi poročali v oddaji 24ur.

Kaj dejansko so faze feminizma?

Feminizem se prvič pojavi ob koncu 19. in začetku 20. stoletja preko gibanja sufražetk. V tem času govorimo o klasičnem feminizmu ali prvem valu feminizma, njegove ključne predstavnice pa so bile Olympe de Gouge, Flora Tristan in Mary Wollstonecraft, ki so se borile za pravno-politično enakopravnost žensk z moškimi. Njihove ključne zahteve so bile pravica do izobrazbe in zaposlitve, dedovanja, volilna pravica in pravica do sodelovanja v politiki, ki je bila do takrat v domeni moških. Večinoma je šlo za krščanske ženske, njihov boj pa je bil združljiv s katoliško vero in njenim naukom.

Drugi val nastopi v poznih šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Tedaj se feminizem oddalji od krščanstva in tudi od družine in materinstva ter podvomi v naravo ženske. Na razvoj miselnosti tega časa je močno vplivala knjiga Drugi spol Simone de Beauvoir.

Drugi val feminizma zahteva popolni izbris razlik med moškimi in ženskami, da bi to dosegli, pa si prizadeva za prosto dostopen splav in kontracepcijo. V tem času začnejo feministke predstavljati družino tudi kot obliko patriarhata, dominacije, zatiranja in izkoriščanja, ki mu je treba neposredno nasprotovati.

Tretji val feminizma nastopi po letu 1989, ko se nanj priključi tudi gejevski lobi. Feminizem začne napadati heteroseksualnost kot normo in začne se razmišljati o spolu kot o spolni identiteti. Vzpostavi se uporaba besede »gender« kot družbeni spol. Ključna predstavnica tega obdobja je Judith Butler, ki spol obravnava kot performans in kot nestatičnega, nedefiniranega, temveč kot spreminjajočo se spolno identiteto. Začne se spreminjanje jezika.

Četrta faza feminizma?

Četrta faza feminizma še ni jasno definirana, v zadnjem času pa se, posebej še po napadu Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, a tudi že pred tem, ko gre za vprašanje priseljevanja in sprejemanja muslimanskih norm v evropsko družbo, jasno kaže zavezništvo med feministkami in islamom. Oktobra smo bili tako priča protestom, med katerimi so feministke, geji, lezbijke, transspolni aktivisti in drugi iz kratice LGBTQ protestirali v solidarnosti s Hamasom. Mnogi se zato že sprašujejo, ali gre za četrti val feminizma, kakor ga je v svojem tvitu naslovil tudi pater Cestnik.

Medijski zakon, ki prepoveduje versko propagando in uvaja širok sovražni govor

Pred dnevi se je končala javna razprava o noveli medijskega zakona. Tako mediji kot civilnodružbene organizacije jasno opozarjajo na njegove probleme. Zakon omogoča »arbitrarno cenzuro pod pretvezo preganjanja sovražnega govora, 48. člen, ki posega v versko svobodo z omejevanjem oglaševanja verskih skupnosti, in določila, ki predpostavljajo omejitve v programskem času, saj škodijo medijski pluralnosti in kakovosti ter raznovrstnosti vsebin, kar zadeva edino nepridobitno radijsko postajo posebnega pomena v Sloveniji – Radio Ognjišče,« opozarja koordinacija katoliških medijev pri Slovenski škofovski konferenci.

 

 

KOMENTAR: Peter Merše
Predogled tega, kaj nas šaka pod Svobodo in novo medijsko zakonodajo?

Ob poznavanju zgodovine feminizma je poslušanje Nike Kovač, ki prodaja lastno propagando, prav patetično, a osrednja televizija jemlje njeno izjavo kot suho zlato, celo versko resnico, v katero ne gre dvomiti. 

Dejstvo, da je pater Branko Cestnik na socialnem omrežju opredelil štiri valove feminizma, je včeraj postalo tretja najpomembnejša novica v državi, Za mnenje o tem so povprašali Niko Kovač, voditeljico feministične organizacije, hkrati pa možnosti zagovora niso dali napadenemu patru. Kovačeva nastopi kot »Vrhovna svečenica«v izjavo katere se ne dvomi.

A Nika Kovač ni več le direktorica obskurne nevladne organizacije, ki jo za mnenje ob vsaki priložnosti sprašujejo večinski mediji, ki redno na naslovnicah objavljajo tudi njene izjave za javnost. Je tudi predsednica strateškega sveta za boj proti sovražnemu govoru. Neškodljiv tvit napada tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Gre za uradno institucijo, ki bi morala braniti človekove pravice. Med njimi je pravica do svobode izražanja, ki jo zdaj kratijo patru Cestniku, ni pa pravice do »ne biti užaljen«, ki jo brani Svetina.

Pravzaprav na tej točki ni boljših besed, kot jih je pred dnevi izrekla Urška Klakočar Zupančič: »Če poslanec pove resnično dejstvo, se morate vi vprašati, kaj je z vami narobe, da vas resnično dejstvo žali. Resnično dejstvo ni žaljivo.« Dogajanje okoli Cestnikovega povsem neškodljivega tvita, ki opisuje realnost, nakazuje, kam želijo vladajoči popeljati našo družbo z novim medijskim zakonom. Ko vidni predstavniki, povezani z oblastjo, govorijo o škodljivosti javnega diskurza v takšnem primeru, bi morali zvoniti vsi alarmi.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike