Koalicijski poslanci še enkrat več zavrnili ugodnosti za slovenske družine

Kljub perečemu demografskemu vprašanju odnos slovenskih levih oblasti do pomoči in spodbujanja družin, da se odločajo za več otrok, ostaja hladen.

Koalicijska parlamentarna večina je danes, že v prvi obravnavi, gladko zavrnila spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter Zakona o vrtcih, ki bi prinesla finančne ugodnosti parom in družinam, ki se odločajo za več otrok. 

Slednje dodatno nakazuje, da se demografske luknje, ki v nekaj letih grozi Sloveniji, ne nameravajo lotiti s spodbujanjem večje rodnosti med slovenskim prebivalstvom, temveč se bo nadaljevala politika priseljevanja z Balkana in morda še od drugod.   

Iva Dimic, predstavnica predlagatelja iz NSi,  je povečanje družinskih prejemkov utemeljila predvsem s slabo demografsko sliko, ki smo ji priča v Sloveniji in dejstvom, da je vlada v preteklih mesecih sredstva iz državnega proračuna velikodušno delila za plače v javnem sektorju, za pokojnine in socialne transferje. Po oceni predlagatelja bi spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih državo stale 75 milijonov evrov.

V NSi so predlagali naslednje ukrepe: namesto osnovnega paketa pomoči ponovno uvedbo denarne pomoči ob rojstvu otroka in njeno zvišanje na 500 €, znižanje cene vrtca za prvega otroka ter brezplačen vrtec za drugega in ostale otroke, višji dodatek za družine s tremi (450 €) ali več otroki (650 €).

Državna sekretarka iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik se s predlagatelji strinja, da je demografska slika slaba in da je potrebno ukrepati, a je po mnenju ministrstva ukrepe potrebno izvajati koordinirano in celovito, v skladu s sprejetimi strateškimi dokumenti in sicer Resolucijo o družinski politiki 2018, 2028 »Vsem družinam prijazna družba« in pa strategijo dolgožive družbe.

"Za Slovenijo je pomembno da v ugodnih časih ustvari zadosten potencial in vztraja na začrtani poti, da bo strukturni saldo Sektorja država, uravnotežen konec leta 2020, ko dosežemo naš srednjeročni cilj. Zaradi navedenega Vlada predloga v tem trenutku ne podpira," je še dodala Božnikova.

Če predlagatelj ni pravi, poslance zaskrbi državni proračun

Razprava je se je v nadaljevala  v enakem tonu. Vsi poslanci so se strinjali, da je družina pomembna vrednota in temelj družbe, niso pa bili pripravljeni nameniti dodatnih sredstev za lažje preživetje družin. V poslanski skupini Levice, so predlog zavrnili, saj je po njihovem mnenju osnovni problem predloga, "poleg neskladnosti s politikami NSi na prihodkovni ravni, njegova zasidranost v natalitetni politiki. Natalitetna politika pomeni družinsko politiko brez socialnih kriterijev. Pomeni, da vsi, tudi revni subvencionirajo tako revne kot tudi bogate družine."

Skupno vsem nasprotnikom spremembe zakona pa je bilo, da ne podpirajo parcialnih posegov v zakonodajo, saj ti po mnenju poslanske skupine SAB "s takšnim načinom delovanja v pravni red vnašamo negotovost ter zmanjšujemo pravno varnost; tega pa si pri tako kompleksni zakonodaji in občutljivosti tega področja enostavno ne moremo privoščiti." 

V DeSUSu so povedali, da je Vlada samo letos namenila 500 milijonov evrov za plače javnega sektorja, pokojninski regres in dvig socialne pomoči. "Kljub temu pa se moramo zavedati, da proračun ni vreča brez dna," so prepričani v DeSUS. Po njihovem mnenju proračun 75 milijonov dodatnih izdatkov za družine ne bi prenesel.

Predstavnica predlagateljev Iva Dimic je nasprotovanje parlamentarnih strank razumela kot jasno sporočilo, da enostavno ne želijo, da bi se zadeve na področju družinskih prejemkov spremenile oziroma uredile, njen poslanski kolega Matej Tonin pa je opozoril na dvoličnost Vlade. "Glede spremembe zakona je Vlada v mnenju zapisala: zaradi navedenega Vlada predloga v tem trenutku ne podpira, čeprav predlaganih rešitev ne ocenjuje kot slabe. Čeprav predlaganih rešitev ne ocenjuje kot slab. Vlada, hvala lepa."

Poslanec NSi Jožef Horvat pa je nerazumevanje za pomoč družinam, ki ga predlaga NSi, razumel kot pomanjkanje kulture življenja. "Na nas pa je, gospe in gospodje, da ustvarimo dobro klimo za kulturo življenja, če hočete, za kulturo življenja. Za to gre. In ne morem verjeti, ne morem verjeti, da živim v državi, kjer se neka reklama za nek zavod prepove, za zavod, ki goji kulturo življenja. Torej je samo vprašanje časa, kdaj bo na tistem mestu na avtobusu pisalo nekaj drugega. Zdaj je pisalo Zavod Živim, zdaj bo pa najbrž pisalo, ne vem, Zavod Mrtev ali kaj bo pisalo, ne vem. Za to gre, da mi spodbujamo kulturo življenja, za to gre."