Koliko je populizma v napovedani obdavčitvi bank za naslednjih pet let?

Finančno ministrstvo predlaga dodatno začasno obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka bilančne vsote za obdobje petih let. Kot poudarjajo, so predlog oblikovali po posvetovanju z Banko Slovenije in ob upoštevanju širšega vpliva na bančni sektor.

Ne v NLB ne v Združenju bank Slovenije (ZBS) za zdaj ne komentirajo vladne napovedi. »Obveščamo vas, da Združenje bank Slovenije včerajšnje napovedi premiera Goloba glede obdavčitve bilančnih vsot bank ne more komentirati, dokler ne bo znanega več,« so nam dejali v ZBS.

Začasna obdavčitev bank, ki jo je včeraj napovedal premier Robert Golob, bo pravno urejena v tako imenovanem zakonu o obnovi, ki bo obravnaval sistemske ukrepe za odpravo posledic največje naravne nesreče v zgodovini Slovenije. Sprejet naj bi bil prihodnji mesec.

Kot so danes dodatno pojasnili na ministrstvu za finance, se bodo sredstva, zbrana z dodatno obdavčitvijo bank, stekla v Sklad za obnovo Slovenije (SOS), iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje prebivalstva, gospodarstva in infrastrukture za saniranje škode po poplavah. S tem naj bi dejansko upoštevali opozorila Evropske centralne banke (ECB), naj ne bodo sredstva, zbrana z dodatno obdavčitvijo, namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak naj se porabijo namensko.

Ogrožena finančna stabilnost bančnega sistema?

Na ministrstvu za finance so v pojasnilih navedli, da so banke v pogovorih o davku v zadnjih dveh tednih najbolj izpostavljale različen položaj posameznih bank, vpliv na njihovo prihodnje poslovanje, časovno omejitev ukrepov ter upoštevanje kapitalskih zahtev bank. Pred odločitvijo za davek so se na ministrstvu posvetovali z Banko Slovenije.

Banka Slovenije je med drugim v svoji izjavi za javnost zapisala, da »gledano srednjeročno banke poslujejo v za njih ugodnem gospodarskem okolju in imajo še posebej v letošnjem letu visoke dobičke. K temu pomembno prispevajo ukrepi na področju denarne politike – višje neto obrestne prihodke bank tako poganja višja raven obrestnih mer, ki izvirajo predvsem iz terjatev do centralne banke in višje ravni obrestnih mer posojil. Po drugi strani pa banke obrestne mere za depozite prilagajajo veliko počasneje. Glede načrtovane davčne obremenitve bank in hranilnic pojasnjujemo, da oblikovanje davčne politike države ne sodi med naše pristojnosti. Za nas ključni vidik je, da sprejeti ukrepi ne bodo vplivali na stabilnost bančnega sistema. V Banki Slovenije tako podrobno proučujemo podana izhodišča države.«

Ekonomist prof. dr. Maks Tajnikar je pred kratkim za naš medij povedal, da je proti obdavčitvi bank. Jasno je, da inflacija napihuje dobičke. Bolj jih napihuje tam, kjer so konkurenčne razmere slabše, manj pa tam, kjer so boljše. To ni pri nas samo v bančništvu, podobno je na primer še v farmacevtski industriji. Dodatna obdavčitev bank bi bila diskriminatoren in ideološki ukrep, sovražen do bank. Če bi vpeljali tak davek, bi lahko pokvarili bančni sistem, najverjetneje pa bi se še obdržal in skozi čas povzročal težave.  

Banke bi posojila za obnovo dajale ob jamstvu države oz trgale koprive z rokami vse ljudi. Ob tem odnosu bankirjev do poplav ni čudno, da je prav v SLO najvišja razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi in da na ta račun pobirajo rekordne dobičke. https://t.co/cmWQPN6ffE

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) August 24, 2023

»Pogovore z bankami bomo nadaljevali v naslednjih tednih. Razen osnov ne bi rad špekuliral, kaj bo zakon še zajemal. Lahko pa napovem, da je ta obdavčitev samo en del, ki se tiče bančnega sektorja,« je še dejal Boštjančič. Če banke izjemno dobro stojijo letos, ni nujno, da bo tako tudi v prihodnje, je pojasnil. V končno verzijo bodo tako vključili nekaj varovalk. Povedal je še, da se bodo v naslednjih tednih pogovarjali tudi o drugih ukrepih, predvsem o produktih, ki jih bo bančni sektor ponudil za obnovo posledic naravnih nesreč, »o zelo ugodnih kreditih, kjer bo verjetno država pristopila s kakšnimi poroštvi, subvencioniranjem obrestne mere ...«

Bilančno vsoto bank prvič obdavčili že leta 2011

Takratna vlada Boruta Pahorja davka ni uvedla le zaradi proračunskih prihodkov, ampak po poročanju medijev tudi zato, da bi banke prisilila, da bi kreditirale podjetja. Bankam so naložili davek v višini 0,1 odstotka bilančne vsote, ki pa so ga lahko znižale z olajšavo v višini 0,167 odstotka posojil podjetjem. Davek je veljal do konca leta 2014, podatki na strani ministrstva za finance pa kažejo, da so banke v letu 2012, ko je bilančna vsota znašala 49 milijard evrov, kar je malo manj kot danes (51,3 milijard evrov), plačale 7,4 milijona davka. Iz tega lahko sklepamo, da so banke koristile olajšave.

V letu 2013, ko so bile banke v velikih težavah in smo jih konec leta tudi sanirali, se je bilančna vsota zmanjšala, vsota davka pa povečala na 18,3 milijona evrov. V letu 2014 so banke plačale 26,5 milijona evrov davka. Razkorak do sedaj ocenjenih 100 milijonov letno je očiten. Boštjančič je na popoldanski novinarski konferenci napovedal, da vlada z ukrepi še ni zaključila.

»Strinjam se, da banke ne smejo in ne morejo biti edine, ki bodo nosile delež pri obnovi,« je dejal minister. Poleg tega je Boštjančič na vprašanje portala N1, ali bodo obdavčili tudi denimo energetiko, dejal, da ima vlada na voljo različne ukrepe. V energetskem sektorju lahko denimo zaradi specifične lastniške strukture presežne dobičke poberejo na drugačen način. V energetiki gre večinoma za državna podjetja, tako da je verjetno govora o izplačilih dividend. To pa velja za vse družbe, kjer ima država prevladujoč vpliv, je dejal minister.  

Ocena rasti BDP-ja skoraj prepolovljena

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani po prvi letni oceni, ki jo je državni statistični urad (Surs) objavil v četrtek, realno zvišal za 2,5 odstotka, medtem ko je predhodna ocena, ki je temeljila na združevanju četrtletnih podatkov, govorila o 5,4-odstotni rasti. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne v letu 2021.

Direktor Sursa Tomaž Smrekar je pojasnil, da nikakor ne gre za napako, temveč za revizijo ocene na podlagi novih podatkov. »Seveda smo bili zaradi velike razlike v podatkih presenečeni tudi mi. Pričakovali smo, da bo razlika večja kot v običajnih letih, ne pa, da bo tako velika,« je dejal.

Gre za največjo revizijo letne stopnje rasti BDP v zgodovini samostojne Slovenije. »Presenetila je velika razlika. Upam si reči, da je treba dodelati metodologijo, ki jo Surs uporablja za četrtletne in letne obračune,« je dejal minister za finance Klemen Boštjančič in tako veliko razliko označil za nenavadno. Fiskalni svet pa je v danes objavljeni mesečni informaciji ocenil, da so revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, »vendar tako občutna revizija tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik«. Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov terja tudi določene napore za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni.

Tale “popravek” BDP za lansko leto je milo rečeno nenavaden. Kako je to mogoče, @vladaRS @StatSlovenija @BankaSlovenije ?
Kakšen vpliv bo to imelo na proračunsko načrtovanje? pic.twitter.com/mcOz6q2Lma

— Janez Janša (@JJansaSDS) September 1, 2023

Ekonomist dr. Anže Burger je za portal Nova24 komentiral, da je bilo odstopanje ravno zaradi nepopolnosti podatkov, hkrati pa da je to posledica velikih skokov cen življenjskih potrebščin in sprememb cen v splošnem od leta 2021. »Važno je, da imamo sedaj jasno sliko, da inflacija povzroča velike stroške ne le za potrošnike, ampak tudi za oblikovalce ekonomskih politik, če imajo politiki in javni sektor tako napačne informacije, več kot dvojno precenjene podatke o gospodarski rasti, je to lahko problem pri fiskalni in socialni politiki,« je pojasnil Burger.