Koliko se podnebne spremembe dotikajo Slovencev in kaj smo za to pripravljeni narediti?

Slovenci opažamo podnebne spremembe in ocenjujemo, da se nas tičejo. Imamo tudi ideje, kako bi se nanje prilagodili, pripravili in jih omejili, a smo bistveno bolj zadržani, ko ti ukrepi dejansko vplivajo na naše finance. Sorazmerno malo imamo tudi lastnih ukrepov, s katerimi bi se pred njimi zaščitili.

V teoriji si torej si torej želimo biti »eko« a za to ne bi kaj dosti plačali, v komentarju uredništva povzemamo ugotovitve, ki temeljijo na podlagi nedavno objavljenih izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije.

Skoraj tretjina Slovencev (31 %) poroča, da so ekstremne vremenske razmere, kot so suša, poplave ali neurja, osebno izkusili. Dobra polovica pa je informacije o tem zasledila pogosto. Skoraj vsi ocenjujejo, da so podnebne spremembe glavni vzrok zanje (49 %), ali pa so k njim prispevale delno (43 %).

Vir: REUS GOS 2023
Predstavljeni podatki temeljijo na Raziskavi energetske učinkovitosti Slovenije, ki je bila za leto 2023 predstavljena prejšnji teden. Več podrobnosti na www.reus.si

Vidimo rešitve, a zanje ne bi (kaj dosti) plačali

Za blažitev posledic ekstremnih vremenskih razmer pa večina ocenjuje, da je potrebno urediti rečne struge in bregove, prepovedati gradnjo na poplavnih območjih in spodbuditi ljudi, da smotrno uporabljajo energijo in druge naravne vire.

Kljub temu več kot polovica Slovencev ni pripravljena na ekstremne vremenske razmere z rečmi, kot so pripravljen evakuacijski načrt, kopije osebnih dokumentov na priročnem mestu, poplavne vreče, zaklonišče ali električni generator. Še največ, 23 odstotkov, jih ima doma pripravljeno zalogo vode, hrane, obleke in obutve za izredne razmere. Bistveno bolj pripravljeni so prebivalci enodružinskih hiš (28 %) kot tisti, ki stanujejo v večstanovanjskih stavbah (16 %).

Velika je tudi naklonjenost na podnebne spremembe odporni gradnji. Da so ti ukrepi zelo pomembni, meni 54 odstotkov vprašanih, dodatnih 30 ocenjuje, da so pomembni. Bistveno manjša pa je naklonjenost financiranju teh ukrepov. Le 6 % vprašanih je pripravljenih plačati več kot 15 % več za nakup ali najem stanovanja, kjer so ti ukrepi upoštevani. 27 % sploh ni pripravljenih plačevati več, 13 %, 14 % in 18 % je pripravljenih plačati manj kot 5, 5 in 10 odstotkov več za stanovanje (v tem vrstnem redu).

Vir: REUS GOS 2023

Če pa že vlagajo v odpornost na podnebne spremembe, pa si daleč največ ljudi želi finančnih spodbud, subvencij in ugodnih kreditov za lastnike nepremičnin (64 %), skoraj pol manj pričakuje raziskave in inovacije (36 %), najnižje na lestvici je ozaveščanje o pomenu trajnostne gradnje (25 %).

Smo za ekološke tehnološke rešitve, posebej če z njimi prihranimo

Tehnološkim rešitvam večina pripisuje, da bi lahko delno izboljšale varnost in kakovost življenja v ekstremnih vremenskih razmerah. Skoraj polovica vprašanih je tudi pripravljena sodelovati v testnem projektu aktivnega odjema električne energije, kar pomeni, da sistem avtomatsko prilagaja porabo določenih porabnikov glede na ceno ali količino energije, ki je na voljo.

Večina si od tega obeta prihranek pri stroških za elektriko (51 %), še dobra četrtina bi to počela za finančno nadomestilo, medtem ko je okoljska osveščenost motivacija za kaj takega le pri sedmih odstotkih Slovencev.

Velika večina (57 %) tudi ne razmišlja, da bi se vključili v energetsko skupnost ali skupnostno samooskrbo. Pri vprašanju o uporabi lastnega hranilnika energije skoraj dve tretjini odgovarjata, da to možnost premalo poznata, 19 odstotkov pa o nabavi razmišlja. 14 odstotkov ga zagotovo ne namerava kupiti, medtem ko ga ima v lasti 1 odstotek vprašanih.

Vir: REUS GOS 2023

Kljub temu je zanimanje glede na lani opazno naraslo. Lani je o hranilniku razmišljalo 12 odstotkov vprašanih.

Električna mobilnost Slovencev ne prepriča

Več kot dve tretjini vprašanih odgovarjata, da jih električna mobilnost ne prepriča, medtem ko je bilo še lani takšnih »zgolj« 63 odstotkov. V petih letih namerava električni avto kupiti slaba tretjina, trije odstotki vprašanih ga že uporabljajo.

 

KOMENTAR: Peter Merše
Ekološkost se začne tam, kjer najbolj boli, pri nas samih

Raziskava raziskuje še nekatera druga področja, ki v tem prispevku niso zajeta, je pa zaznati duh Slovencev, ko gre za vlaganja v ekološke rešitve. Vsi si jih želimo, menimo, da so koristne in potrebne, vendar se sami raje ne bi z njimi ukvarjali, še posebej pa ne bi zanje plačevali.

Ko gre za višanje stroškov, kar je v veliko primerih realnost bolj ekoloških rešitev, se hitro primemo za denarnico, še posebej, ko za to plačujemo sami. Ko to počnemo prek davkov in dajatev, ki so nekoliko bolj skriti, smo že bolj pripravljeni, posebej še, če se ta denar nato vrne v obliki subvencij in finančnih vzpodbud.

Ko že investiramo v ekološke rešitve, pa radi v njih vidimo smisel in vrednost. V tem smislu se zdi siljenje v elektrifikacijo mobilnosti za vsako ceno in z glavo skozi zid do leta 2035, kot si to želi bruseljska birokracija, celo kontraproduktivno pri promociji električne mobilnosti, ki je lani doživela celo večjo odbojnost kot leto pred tem.

Marsikdo se tudi zaveda, da kakšna rešitev, ki se prodaja kot zelena, tudi ni tako zelena, kot bi jo radi prikazali nekateri. Živeti smiselno zeleno, po dovolj ugodnih cenah, pa je nekaj, kar bodo Slovenci, vsaj glede na predstavljeno raziskavo, hitro pograbili.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike