Koliko se podnebne spremembe dotikajo Slovencev in kaj smo za to pripravljeni narediti?

Slovenci opažamo podnebne spremembe in ocenjujemo, da se nas tičejo. Imamo tudi ideje, kako bi se nanje prilagodili, pripravili in jih omejili, a smo bistveno bolj zadržani, ko ti ukrepi dejansko vplivajo na naše finance. Sorazmerno malo imamo tudi lastnih ukrepov, s katerimi bi se pred njimi zaščitili.
V teoriji si torej si torej želimo biti »eko« a za to ne bi kaj dosti plačali, v komentarju uredništva povzemamo ugotovitve, ki temeljijo na podlagi nedavno objavljenih izsledkov Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije.
Skoraj tretjina Slovencev (31 %) poroča, da so ekstremne vremenske razmere, kot so suša, poplave ali neurja, osebno izkusili. Dobra polovica pa je informacije o tem zasledila pogosto. Skoraj vsi ocenjujejo, da so podnebne spremembe glavni vzrok zanje (49 %), ali pa so k njim prispevale delno (43 %).

Vidimo rešitve, a zanje ne bi (kaj dosti) plačali
Za blažitev posledic ekstremnih vremenskih razmer pa večina ocenjuje, da je potrebno urediti rečne struge in bregove, prepovedati gradnjo na poplavnih območjih in spodbuditi ljudi, da smotrno uporabljajo energijo in druge naravne vire.
Kljub temu več kot polovica Slovencev ni pripravljena na ekstremne vremenske razmere z rečmi, kot so pripravljen evakuacijski načrt, kopije osebnih dokumentov na priročnem mestu, poplavne vreče, zaklonišče ali električni generator. Še največ, 23 odstotkov, jih ima doma pripravljeno zalogo vode, hrane, obleke in obutve za izredne razmere. Bistveno bolj pripravljeni so prebivalci enodružinskih hiš (28 %) kot tisti, ki stanujejo v večstanovanjskih stavbah (16 %).
Velika je tudi naklonjenost na podnebne spremembe odporni gradnji. Da so ti ukrepi zelo pomembni, meni 54 odstotkov vprašanih, dodatnih 30 ocenjuje, da so pomembni. Bistveno manjša pa je naklonjenost financiranju teh ukrepov. Le 6 % vprašanih je pripravljenih plačati več kot 15 % več za nakup ali najem stanovanja, kjer so ti ukrepi upoštevani. 27 % sploh ni pripravljenih plačevati več, 13 %, 14 % in 18 % je pripravljenih plačati manj kot 5, 5 in 10 odstotkov več za stanovanje (v tem vrstnem redu).

Če pa že vlagajo v odpornost na podnebne spremembe, pa si daleč največ ljudi želi finančnih spodbud, subvencij in ugodnih kreditov za lastnike nepremičnin (64 %), skoraj pol manj pričakuje raziskave in inovacije (36 %), najnižje na lestvici je ozaveščanje o pomenu trajnostne gradnje (25 %).
Smo za ekološke tehnološke rešitve, posebej če z njimi prihranimo
Tehnološkim rešitvam večina pripisuje, da bi lahko delno izboljšale varnost in kakovost življenja v ekstremnih vremenskih razmerah. Skoraj polovica vprašanih je tudi pripravljena sodelovati v testnem projektu aktivnega odjema električne energije, kar pomeni, da sistem avtomatsko prilagaja porabo določenih porabnikov glede na ceno ali količino energije, ki je na voljo.
Večina si od tega obeta prihranek pri stroških za elektriko (51 %), še dobra četrtina bi to počela za finančno nadomestilo, medtem ko je okoljska osveščenost motivacija za kaj takega le pri sedmih odstotkih Slovencev.
Velika večina (57 %) tudi ne razmišlja, da bi se vključili v energetsko skupnost ali skupnostno samooskrbo. Pri vprašanju o uporabi lastnega hranilnika energije skoraj dve tretjini odgovarjata, da to možnost premalo poznata, 19 odstotkov pa o nabavi razmišlja. 14 odstotkov ga zagotovo ne namerava kupiti, medtem ko ga ima v lasti 1 odstotek vprašanih.

Kljub temu je zanimanje glede na lani opazno naraslo. Lani je o hranilniku razmišljalo 12 odstotkov vprašanih.
Električna mobilnost Slovencev ne prepriča
Več kot dve tretjini vprašanih odgovarjata, da jih električna mobilnost ne prepriča, medtem ko je bilo še lani takšnih »zgolj« 63 odstotkov. V petih letih namerava električni avto kupiti slaba tretjina, trije odstotki vprašanih ga že uporabljajo.
Se od letos naprej sončne elektrarne še splačajo?
Prihodnost pridobivanja sončne energije: kako se bo razvijala in kaj bo prinesla uporabnikom
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino

Kultura se začne s spoštljivim odnosom do pokojnih

Ivanka Slak: »Lojzetu sem hvaležna za vsak trenutek!«

Velikonočna slana torta

Zlo, krivda, bolezen, trpljenje in smrt v našem življenju nimajo zadnje besede

Federico V. Potočnik: Iz zatiranja ne more nastati boljši zdravstveni sistem

Velika sobota - iz žalosti v veselje
Ekskluzivno za naročnike

[Gledali smo] Zadnja večerja – Z duhovno in teološko globino

Velikonočna slana torta
Prihajajoči dogodki
Izredni koncert: Bakalina Velika
Viva la pasta!
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika

Pridobitve, koristi ter trdni gospodarski in politični temelji EU

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«

Nova - 196. številka tednika Domovina

15 komentarjev
Thor
Segrevanje in ohlajanje površja se dogaja od kar obstaja Zemlja, krogla premera 12.700 km iz vrelega železa in niklja pri temperaturi 6.000 C. 150 milijard km stran je Sonce, od Zemlje 1.300.000 krat večja krogla vodika in helija pri temperaturi 15.000.000 C in z močjo 3,8 x 10na26 W. Na Zemlji živi Janezek, ki meri 1,75 m, deluje pri temperaturi 37 C, njegovi možgani pa za stanje budnosti porabijo 20 W. S pomočjo korumpiranih medijev in politike Janezka zlahka prepričajo, da je on zelo pomemben v tej zgodbi. :)
JanHorvat
Anketa, ki je nevedena, ima premajhen vzorec. Najmanj 1000 bi moralo biti vprašanih, a jih je bilo le dobrih 500, če prav razumem. Metodološko pa so vprašanja preveč splošna, da bi lahko ugotovili, koliko ljudi misli, da je opazilo podnebne spremembe. Na tako vprašanje lahko vsak odgovori pozitivno ali negativno, odvisno od tega, na kaj v tistem trenutku misli - recimo, kdaj je zadnjič plačeval položnico za zavarovanje hiše. Skratka, anketa ni vredna veliko in zato ne more biti relevanten vir.
Andrej Muren
Vsi, ki smo nekoliko starejši, iz lastnih izkušenj vemo, da se je podnebje v času našega življenja (recimo v obdobju 60 let) opazno segrelo. Zim iz naše mladosti ne poznamo več, kot da živimo južneje od naše geografske širine.
O vzroku za tak pojav se močno križajo mnenja. Uradno mnenje je, da je človek izključni krivec za trenutno segrevanje. Bolj razsodni ljudje pravimo, da se podnebje na Zemlji nenehno spreminja in da je bilo v preteklih geoloških dobah tudi občutno toplejše podnebje kot ga imamo danes, kljub temu, da človeka takrat še ni bilo, pa je življenje veselo cvetelo in brstelo.
Posledično se seveda križajo mnenja, kaj mora človek storiti, če sploh kaj. Najbolj zagrizeno ekologi bi nas najraje vrnili v kameno dobo, seveda ne vedo povedati, kako naj s kamenodobnimi metodami preživi 8 milijard ljudi. Silen poudarek se daje obnovljivim virom energije (sonce, veter), ki so omejeni in zanesljivi, pri izrabi vodne energije pa se eni že spakujejo in klatijo nekaj o uničevanju ribjega sveta. Fosilna goriva so ožigosana kot glavni krivec vseh težav (čeprav so trenutno še vedno edini res zanesljivi vir energije), tudi atomska energija mnogim ni povšeči. Do strokovno konsistentne rešitve se človeštvo še ni dokopalo.
Koliko sem sam pripravljen prispevati k "izboljšanju" energetske ekologije? Pošteno rečeno, čisto nič, saj sam ne morem rešiti sveta, vsaj tri četrtine človeštva pa noče nič slišati o omejevanju uporabe fosilnih goriv. Torej tudi preostala slaba četrtina ne more narediti veliko, lahko pa hitro zabrede v revščino, če bo uporabljala nepremišljene ad hoc ukrepe, kot so takojšnja ukinitev avtomobilov z notranji izgorevanjem, ukinjanje celih industrijskih panog ipd.
Učinki bodo le. če bodo temeljito premišljeni in jih bo izvajalo celotno človeštvo, ne le prebivalstvo Evrope. Torej vse početi "cum grano salis".
Friderik
Andrej Muren, to vse podpišem. Mi ni treba nič pisati....
rasputin
Andrej Muren, lepo si povedal, kar je jasno vsakomur, ki zna šteti vsaj do 10. To je jasno tudi Bruslju, vsaj tistim, ki ga zares vodijo, to je bruseljskim stricem iz ozadja. Da se evroposlancem ne sanja ali jim preprosto ni mar, za kaj se v resnici gre, se vidi po tem, da politično korektno izglasujejo vse, kar jim ponudi korumpirana Evropska komisija v odločanje. Vprašanje, ki se zastavi je, kaj hočejo evropska zakulisna vladajoča elita doseči. Odgovor ki se ponuja, je: Evropo hočejo spremeniti v tretji svet. Tudi zamenjava evropskega belega prebivalstva z Afroaziati je namenjena temu. Komu to koristi? Očitno samo eliti, ki nam vlada. Boji se izobraženih in ustvarjalnih ljudi, zato se jih hoče rešiti. V Ameriki se bojijo, da Biden pospešeno uvaža milijone Latinoameričanov zato, da jim bodo na koncu razdelil orožje, s katerim bodo pobili bele Američane. Da je nekaj na tem, kaže to, da je Biden napotil redno vojsko v Teksas, ki se je odločil, da bo na lastno pest ustavil ilegalne migracije, ker zvezna država ne naredi nič, da bi jih ustavila. Bo to morda usoda tudi Evrope?
Thor
Ali se kdo od starejših bralcev spomni, kdaj so se stalili ledeniki iz naših ledeniških dolin? Vrata, Kot, Krma, Planica, Logarska … Če drži, da smo ljudje glavni krivec za t. i. podnebne spremembe (industrija, promet) in se moramo zato po nasvetu ga. Musaratijeve navaditi na manj, so verjetno izginili enkrat po drugi svetovni vojni … ;)
Igor Ferluga
Ti ne, ampak mogočni triglavski ledenik, po katerem se je smučalo poleti, je šel v nič v celoti po 2 svetovni vojni. Pri Pasterzi pod Grossglocknerjem je dramatično, koliko se je v tem času ledenik stanoval. Vsaj 200m debeline ledenika je šlo v nič, da bi ga obiskovalci dosegli, se morajo globoko spustiti od točke, ki jo je nekoč polnil ledenik do ceste pri FranzJoseph Höhe. Nihče ne trdi, da smo imeli do WW2 ledeno dobo, ne vidim smisla takih "argumentov".
Thor
Koga briga, kaj si misli večina ljudi? Večina ljudi nima pojma, strokovno mnenje pa je poceni. Najprej smo menjali papir s plastiko, zdaj plastiko s papirjem. Najprej smo se premalo gibali, zdaj bi subvencionirali električna kolesa. Najprej zgradimo HE, TE in NE, potem ljudem, ki so vse to plačali, začnejo lagati, da je bolj ekološko in ceneje, če si kar vsak sam doma prideluje svojo elektriko. Čudno, da nimamo doma tudi vsak svoje betonarne, jeklarne, rafinerije …, lastna bolnica bi tudi prav prišla. Ko bo vsa odvečna kitajska roba prodana, pa bomo šli spet v nov krog gradenj HE, TE in NE.
AlojzZ
"Koliko se podnebne spremembe dotikajo Slovencev"
Nič več ali manj kot zahteva narava. Opaaaa! In koliko davkov nam EU nabije.
"in kaj smo za to pripravljeni narediti?"
Plačati davke in se uničiti.
TAKO JE!
Igor Ferluga
Sam ne razumem, kako se lahko še najdejo v marsicem razumni ljudje, ki so s svojimi leti šli preko Abrahama, in mirno zanikajo, da bi se podnebje pri nas segrevalo. Celo med nasimi univerzitetnimi profesorji in obenem političnimi komentatorji, ali nnpr. zaposlenimi na IJŠ se taki najdejo. Z malo zdrave pameti in spomina bi lahko obnovili zime iz otroštva ( v 70 letih so se pojavila prva znatnejsa odstopanja) in primerjali s to "zimo" letos. Ko je večino zimskih padavin ne le v nižinah, ampak tudi že na 1500mn.v. padlo v obliki dežja. Se pravi višina Vogla, Krvavca. Seveda ne gre samo za zimska veselja. In dejstvo, da se med zimskimi počitnicami že obeta konec sezone na naših najvišjih smučiščih, medtem ko se je včasih smučalo še v maju. Tudi z vidika celotne vegetacije in živalskega sveta, pa tudi z vidika zalog in perspektive vodnatosti alpskih rek in s tem hidroenergije ima mila zima mnoge negativne posledice tudi izven sveta otroških in prostočasnih aktivnosti. O podnebnih spremembah sicer svet raje sociologizira in politizira in sprejema sklepe na papirju na nepotrebnih srečanjih, ki bi lahko potekala po spletu, pa so z mnogimi odvečnimi letalskimi poleti sama perverzna prezentacija dvoličnosti, ko nekaj obljubljaš in zahtevaš od drugih, sam pa počneš ravno obratno.
Za Slovenijo mislim, da bi na področju energetike največ naredila za okolje s hitro usmeritvijo na novo nuklearko, dodatne hidroelektrarne, biomaso in s sončnimi elektrarni predvsem na strehah velikih objektov. Energetska sanacija stavb mora imeti prednost pred novogradnjo, ki je dejavnost z visokimi emisijami. Pri novogradnjah so seveda energetsko varčne hiše tudi dražje hiše in je treba računati, da se dodatni vložek povrne po daljšem obdobju. Država mora spodbujati energetsko varčno gradnjo in gradnjo z lesom, tudi z vidika borbe proti klimatskim spremembam. Najtežje bo v Sloveniji zmanjšati toplogredne emisije iz prometa. Ker je tudi najmanjša pripravljenost prebivalstva za spremembe prav na tem področju. Tudi odgovorni za prometne tokove in prometno politiko, tudi na fakultetah, npr jemljejo kot samoumevno dejstvo, da bo tovorni promet po slovenskih cestah še naprej naraščal. Sploh ne želijo vzeti v obzir, da je to z vidika zelenega prehoda povsem nesprejemljivo, ker Sloveniji odvzame vsako možnost, da bi se zavez na področju toplogrednih emisij, ki jih je dala, tudi držala. Skratka, zlepa ali zgrda, promet je treba spraviti v velikih in rastočih številkah s cest in zraka na tire, ne glede na to, kar pravijo fickoti in podobni.
rasputin
Blagor tistim, ki poznajo edinozveličavno resnico. Podnebne spremembe so se v geološki zgodovini zemlje vedno dogajale in se vedno bodo, dokler bo zemlja imela atmosfero, oceane in s tem podnebje. Zemlja je bila že ledena krogla, menda celo dvakrat, in je bila že tudi precej toplejša kot je danes, saj ni imela zaledenelih tečajev, kot jih ima danes. Koliko človek prispeva k segrevanju zemlje, je vprašanje. Večino toplogrednih plinov, med katere sodi tudi vodna para, ki je glavni toplogredni plin, ustvari narava sama. Podnebne spremembe so postale politična in ekonomska agenda elite, ki ni v korist zmanipulirane javnosti, temveč elite.
Igor Ferluga
Vodna para ima toplogredne učinke, a ni neodvisna spremenljivka, ampak sledi temperaturnim spremembam. Samo amplificira učinke rastočega CO2. Sem tu že dajal linke na poljudne strokovne članke na temo, ne bom znova. Tvoje ignorantstvo do velikanskega konsenza znanosti in nagnjenost k zaupanju teorijam zarot je sicer znano tudi iz drugih tem. Med drugim covid epidemija. Pa chemtrailsi itd. Zanimivo, da pri odnosu do podnebnih sprememb slediš tudi interesu fosilnih lobijev. In katera država poleg zalivskih arabskih največji delež svojega BDPja zasluži s prodajo fosilnih goriv? No, katera? Rasputinova, pardon Putinova Rusija. Tematika podnebnih sprememb sicer sploh ni v korist svetovnih elit. Ker so te elite v večinskem delu s svojim načinom življenja največji kreatorji toplogrednih emisij. Prav oni bi se morali najbolj spremeniti in odrekati v tem boju. Ne milijarde v tretjem svetu.
rasputin
Ferluga, mogoče niti sonce, ki povzroča izhlapevanje vode iz oceanov, ni neodvisna spremenljivka?! Mora vprašati elito, ki ji ti verjameš na besedo, če njeno sijanje povzroča izhlapevanje vode. V glavah kimavcev, ki verjamejo vsaki propagandni floskuli, ki jo slišijo, je belo lahko črno in črno belo. Kar zadeva kemtraile, mora biti človek ali slep ali neumen, da ne vidi, da nimajo vsa letala kemtrailov. Večina jih nima. Večina letal ima t.i. contraile, ki sproti izginjajo. Ampak slepcu žal ne moreš (do)povedati, kako zgleda svet. Kovid epidemija je bila pospremljena s celo vrsto zadev, ki niso imele nobenega opravka ne z znanostjo, ne realnostjo. Pri nas je Janša uvedel celo policijsko uro. V Avstraliji so imeli celo nekakšne gulage, kamor so lahko brez odločbe sodišča deportirali ljudi, ki so kršili kovidne ukrepe. Teniškega igralca Đokoviča so obravnavali kot kašnega nevarnega terorista in ga niso pustili v Avstralijo.Kasneje so se mu sicer opravičili... Malo je manjkalo, da bi postalo cepljenje proti kovidu obveazno, čeprav cepivo ni bilo preizkušeno, izkazalo pa se je, da ni preprečevalo razvoja bolezni in da so bili cepljeni ravno tako prenašalci okužbe. Tudi opozorila, da ima nevarne stranske učinke, so se izkazala za resnična. Covidno potrdilo je bilo samo ukrep medikotiranije brez adekvatnih učinkov. Ti pa kar verjemi v pravljice, ki ti jih pripovedujejo tisti, ki perejo možgane ljudem. Kar zadeva fosilnih goriv sledim dejstvom, ki so med drugim tudsi v interesu ljudi. Kdor slepo sledi interesom elite in njeni demagoški propagandi 24/24, si kar ti sam.
ales
Slovencev (31 %) poroča, da so ekstremne vremenske razmere, kot so suša, poplave ali neurja, osebno izkusili.
Kljub vsemu večina slovencev na ponovitev ekstremnega vremena ni pripravljena. Še največ, 23 odstotkov, jih ima doma pripravljeno zalogo vode, hrane, obleke.
Ali je anketa narejena po principu "fake" Mediane ali pa se je >75% prebivalcev poidiotiziralo. Če je slednje potem nas bo moral Bog še dolgo kaznovati.
O korumpirani bruseljski birokraciji in njenimi cvetkami "inteligence" kot so Jovova, Novakova,.. ter o merkel, lajdo, soros agendami iz ozadja pa ni potrebno izgubljati besed. Kdor posluša zdravo pamet ve, da bo električna energija v roku 5-10 let zdaleč najdražji vir energije in je "zelena histerija" zgolj in samo eden od načinov legalne kraje srednjega EU sloja.
Teodor
Največja nevarnost za zeleni prehod je kar naša pernata oblast. Kako so zafrknili lastnike elektrarn, je že kar legendarno. Polna usta ekologije, finančno pa kaznovati tiste, ki verjamejo kar govorijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.