Kartelno dogovarjanje ali kolikokrat gre Slovenec na led?

Kartelno dogovarjanje je v slovenskem gospodarstvu stalna praksa, ki se njenim akterjem dobro izplača, kar kaže primer gradnje slovenskih avtocest, zato se Rok Pikon v komentarju, objavljenem na Finance.si upravičeno sprašuje "Kolikokrat gre Slovenec na led?".

Cena avtocestnega kartela je bila zaradi kartelnega dogovarjanja mnogo dražja, kakovost dela pa mnogo slabša. "Ceno lahko vidite na spletnem portalu promet.si - včeraj so slovenski avtocestni križ popravljali na 17 odsekih. V Sloveniji skoraj ni mogoče v miru prevoziti 17 kilometrov./.../ A ni čudno, koliko dlje zdrži asfalt v Italiji ali Nemčiji,?" ponazori situacijo Pikon. Hkrati pa opozarja, da ceno kartelnega dogovarjanja plačujemo še danes. Odraža se v ceni vinjete, ki pri nas stane 110 evrov, v Avstiji 85 evrov, v Nemčiji je za zdaj sploh še ni.

Nesmisel je, da se Slovenci iz tega nismo ničesar naučili, kar kaže gradnja mariborske urgence, kjer je bilo tudi ugotovljeno kartelno dogovarjanje. Pri gradnji omrežja GSM-R se bodo tudi podpisovali aneksi, gradnja TEŠ 6 se je podražila za dvakrat.

Kje je izhod? Pikon rešitev vidi v večji zasebni pobudi. Zasebnik nima na voljo obilice državnega denarja, ampak mora skrbeti za lasten dobiček in ugled.

Več si preberite v današnjih spletnih Financah.