Kompetence Vinka Logaja za novega ministra: slabi rezultati, nepotizem in smrt v Zavodu za šolstvo

Potem ko je Vinko Logaj po desetletju na čelu Zavoda za šolstvo poleti sodelavcem najavil svojo upokojitev, marsikdo ni mogel verjeti svojim ušesom; eden najbolj ambicioznih političnih kadrov LDS-a in Zares-a na področju šolske politike je imel še eno neuresničeno željo, postati minister. Zato je bil marsikdo presenečen, da namerava svojo kariero zaključiti brez zadnje stopničke. Po kuloarjih Ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa se je že poleti začelo govoriti, da se Darjo Felda umika nazaj v akademske vode. A Vinko Logaj se sooča s kopico očitkov o nepravilnostih, finančnih malverzacijah, nepotizmu, slabih učnih rezultatih in zgrešeno zastavljeni reformi prenove učnega načrta. Še več, nekdanji zaposleni, nekateri želijo ostati anonimni, drugi pa so se kar javno izpostavili, mu očitajo celo mobing in ustrahovanje.

Čeprav Vinko Logaj ni bil vedno na liniji z Robertom Golobom, saj se je njegova partnerka Tina Gaber precej vmešala v pripravo strokovnih smernic v vrtcih in šolah, o forsiranju eko-agende smo poleti na Domovini že pisali, je  Logaj za Roberta Goloba enostavna izbira. Politik za vse čase, brez barve in okusa, ki se je, glede na trenutno vladajočo strujo v državi, v preteklosti spogledoval tako z desnico kot levico, je zaradi dolgoletnega staža direktorja na zavodu, ki bdi nad programskimi smernicami v osnovnih in srednjih šolah, za razliko od političnih ministrov brez kompetenc in izkušenj na svojih resornih področjih (kandidat za obrambnega ministra in veterinar Borut Sajovic, kmetijska ministrica in nekdanja gostinka Mateja Čalušić in v vesolju izgubljena finančnica, zdaj ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel) kandidat, ki bi lahko na zaslišanju na pristojnem odboru dal občutek, da je kompetenten strokovnjak, ki za spremembo ve, o čem govori.

Neznanje angleškega jezika

Da je Vinko Logaj slab kandidat za novega šolskega ministra, njegovi nekdanji podrejeni trdijo v anonimki, ki so jo naslovili na naše uredništvo, to trdijo tudi zaradi njegovega nepoznavanja angleškega jezika. Ko se je prvič prijavil za direktorja, je namreč priložil dokument, da je bil prijavljen na 40-urni tečaj angleščine. Če bi ga opravil, bi bilo njegovo znanje na ravni A2, kar ustreza znanju 7. razreda osnovno šole. Tega pogoja pa komisija pri nobeni od njegovih kandidatur ni polemizirala, čeprav je iz potrdila, ki ga je priložil, razvidno zgolj to, da je Vinko Logaj »obiskoval« intenzivni 40-urni tečaj »Total Immerson« splošnega angleškega jezika.  Potrdilo mu je izdal Berlitz jezikovni center Ljubljana. Naši viri z Zavoda za šolstvo vedo povedati, da kot direktor ni želel sodelovati s strokovnjaki iz tujine, saj z njimi ni mogel komunicirati.

Da je politična zaslomba na Zavodu za šolstvo pomembnejša od strokovnih kompetenc, priča tudi nedavni postopek izbire novega direktorja. Vinko Logaj si je namreč za svojo naslednico izbral Jasno Rojc, po naših informacijah politično blizu Svobodi, svetnikom pa je po seji, na kateri je oznanil svoj predčasni odhod v pokoj, naročil, naj volijo Rojčevo, »saj da bo tako prehod lažji«. Pri postopku izbire nove direktorice je po naših informacijah prišlo do številnih nepravilnosti. Vizije in načrti razvoja prijavljenih kandidatov za direktorja so bili za 20 ur umaknjeni s spletne strani, kjer bi si jih zaposleni pred izrekanjem lahko prebrali. Na voljo so imeli tako le en delovni dan od dveh. Glasovalni lističi po navodilu Logaja tudi niso bili dostavljeni komisiji s hitro pošto, ampak so jih po volitvah čez noč shranile predstojnice območnih enot, ki so imenovane s strani direktorja.

Logaju ob tem očitajo, da je bil prisoten na seji Sveta Zavoda za šolstvo, ko so potekale predstavitve kandidatov, kar dojemajo kot pritisk in ogrožanje legitimnosti volitev njegovega naslednika. Logaju sicer zaposleni očitajo, da mu je zmago na več prejšnjih volitvah omogočila bivša predsednica zavoda Mihaela Kolenko Novak, Logaj pa naj bi v zameno zaposlil njenega ožjega družinskega člana Andreja Novaka (brat Kolenkove), ki opravlja splošna dela. Ko je prišel do tretjega mandata, je zaposlil še partnerico Andreja Novaka – Doris Kužel, in sicer kot predstojnico na območni enoti Kranj. Na kakšen način je Logaj zaposlil družinske člane nekdanje predsednice, je vsekakor vprašanje, s katerim bi se morali poslanke in poslanci ukvarjati na četrtkovem zaslišanju Logaja.

Sporna kadrovanja

Logaj se sooča tudi z očitki nepotizma in kadrovanja, ki je preseglo vse meje dopustnega. Naši viri z Zavoda za šolstvo so nam posredovali podatke, da je prenavljanje sedeža Zavoda RS za šolstvo, ki se nahaja na Poljanski 28, potekalo pod vodstvom Logajeva soseda in prijatelja Jožeta Poglajna, lastniku podjetja PINO d.o.o., kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov na Erarju, pa je zavod pod vodstvom Logaja med letoma 2015 in 2024 nakazal kar 313 tisoč evrov (313.677,35 €). Logaj je po izpeljanih poslih nato na zavodu pozimi leta 2022 za nedoločen čas zaposlil hčerko Jožeta Poglajna Manco Poglajen in to kljub temu, da po naših informacijah ni imela niti naziva mentor, ki je sicer najnižji naziv na področju vzgoje in izobraževanja (VIZ). Manca Poglajen je sicer do danes že napredovala, saj svetuje profesorjem in učiteljem po celotni Sloveniji.

Logaj je po izpeljanih poslih nato na zavodu pozimi leta 2022 za nedoločen čas zaposlil hčerko Jožeta Poglajna Manco Poglajen in to kljub temu, da po naših informacijah ni imela niti naziva mentor, ki je sicer najnižji naziv na področju vzgoje in izobraževanja.

Naši viri z Zavoda za šolstvo so nam posredovali tudi fotografije, ki pričajo, da je bila prenova v izvedbi podjetja PINO izvedena izredno slabo, saj so številni prostori plesnivi in tako neprimerni za delo. Nenavadno je tudi poslovanje zavoda v zadnjih letih s podjetjem Lesnina, saj so jim, po podatkih iz Erarja, leta 2020 nakazali 492 tisoč evrov, leta 2021 pa 291 tisoč evrov. Leta 2022 so ta nakazila poskočila kar na 1.681.000 €, leta 2023 pa upadla na 89 tisoč evrov. Zakaj leta 2022 tako enormni zneski, na Zavodu za šolstvo še preverjamo. Vinko Logaj se je sicer uradno upokojil z 31. avgustom letos in bo do nastopa funkcije ministra torej v pokoju.

Katastrofalna reforma

Najbolj obremenilna je za Vinka Logaja t.i. kurikularna prenova, ki je po mnenju priznanih strokovnjakov v izjemno slabem stanju. Gre za prenovo sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki naj bi se odvijala v smeri kurikularne prenove z modernizacijo poklicnega in strokovnega izobraževanja, zakonodajnih sprememb in priprave nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje med 2023 in 2033. Predlagani strateški cilji in ukrepi naj bi usmerjali h kakovostnemu in k trajnostno naravnanemu vzgojno-izobraževalnemu sistemu, ki je utemeljen z znanstvenimi spoznanji, gradi na dobrih praksah stroke slovenskega vrtca in šole ter se občutljivo in prožno prilagaja na izzive sodobne družbe.

Strokovnjaki opozarjajo, da je bilo v prenovo, ki jo peljejo na Zavodu za šolstvo, vključenih preveč ljudi (nekaj manj kot 500), ki so nove učne načrte prenatrpali z različnimi novimi – predvsem faktografskimi vsebinami. Na slabo vodenje je opozorila skupina 12 strokovnjakov, ki so se zbrali na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, a njihovo pismo nikoli ni bilo javno objavljeno, naslovniki pa niso prejeli odgovora, čeprav so podali številne ugotovitve o pomanjkljivostih vodenja reforme z željo, da bi bila čim bolj kakovostna. Naslovljena sta bila tako Vinko Logaj kot odhajajoči minister Darjo Felda, avtorji pa so profesorji in doktorji posameznih didaktik (ved) Tatjana Hodnik, Irena Hergan, Marjeta Kovač, Vida Manfreda Kolar, Alenka Rot Vrhovec, Branka Rotar Pance, Barbara Sicherl Kafol, Igor Saksida, Gregor Starc, Nejc Sukljan, Bea Tomšič Amon in Vesna Štemberger.

Med drugim so opozorili, da se ob upoštevanju razvoja posameznih strok praviloma pripravijo delovna gradiva z vsebinskimi predlogi sprememb učnih načrtov, ki so nato predmet razprave v posamezni predmetni kurikularni komisiji, saj se samo tako zagotavlja ustreznost učnih načrtov z vidika najnovejših znanstvenih spoznanj in teoretičnih konceptov na posameznem predmetnem področju, na drugi strani pa so upoštevane tudi pomembne praktične izkušnje. »Žal ugotavljamo, da reforma ne deluje tako. V razpravi se je pokazalo, da se največ neskladnosti v načinu dela predmetnih kurikularnih komisij (PKK) in celo posamezne konfliktne situacije pojavljajo ravno v PKK s predmetnih področij, ki segajo skozi celotno vertikalo, denimo šport, glasbena umetnost, slovenščina in matematika,« piše v skupnem pismu, kjer opozarjajo, da je denimo na področju športa prišlo do anomalije, ko visokošolski učitelji specialni didaktiki pol leta sploh niso bili vabljeni na sestanke in so bili de facto izločeni iz dela PKK, prav tako pa niso imeli dostopa do gradiv. »To ne sme biti zasebna stvar nikogar in še posebej ne posameznikov, ki zaradi zaposlitve na Zavodu RS za šolstvo organizacijsko vodijo PKK,« so Logaju očitali nedopustno skrivanje dokumentov.

»To ne sme biti zasebna stvar nikogar in še posebej ne posameznikov, ki zaradi zaposlitve na Zavodu RS za šolstvo organizacijsko vodijo PKK,« so Logaju očitali nedopustno skrivanje dokumentov.«

Izgubljanje časa

V pismu so zahtevali tudi odpravo strategije izčrpavanja članov PKK in načine vodenja PKK, ki ne vodijo do rezultatov. Več udeležencev sestanka je izpričalo, da vodenje posameznih PKK ne poteka na način, da bi učinkovito vodilo do konkretnega rezultata. Zaradi zaostankov v pripravi pa so ugotovili, da v posameznih PKK v aprilu 2024 že prihaja do situacije, da pričakovanih gradiv ne bodo uspele pripraviti v skladu z načrtovano časovnico. »Poudarjamo, da do teh zaostankov ne prihaja zato, ker se PKK ne bi sestajale na sestankih, pač pa zaradi vodenja PKK na  načine, ki vodijo v povsem nepotrebne izgube razpoložljivega časa, ki je na voljo za razprave na posameznem sestanku.«

Udeleženci posveta so ob tem tudi izpostavili, da v primerih nekaterih PKK vodenje načrtno poteka  tako, da se pod videzom demokratične razprave nenehno le razpravlja in ne sprejema sklepov ali pa se  že sprejetih sklepov ne upošteva in se že sprejete odločitve ponovno odpira, tudi z nenehnim postavljanjem vprašanj o vsebinah, ki so z vidika znanosti in stroke povsem jasne in nedvoumne. »Dajalo se je vtis vtis, kot da želijo vodje skupin, svetovalci Zavoda, z izčrpavanjem vključenih strokovnjakov doseči določene partikularne rešitve.«

Strokovnjaki prav tako niso bili upoštevani pri predlogih, da se odločitve glede zapisovanja standardov znanja prepustijo posamezni stroki, ker so prizadevanja za poenotenje pogosto neutemeljena in strokovno neustrezna. »Težnja po poenotenju zgolj zaradi ideje poenotenja same na sebi je zgrešena. Če temu slepo sledimo brez argumentov, bo rezultat nasproten od želenega.« V razpravi so še ugotovili, da razlog za »preobsežnost«, kot se lahko kaže v praksi, niso preobsežni učni načrti, temveč nasprotno: v praksi se je večkrat pokazalo, da gre za neustrezno rabo učnih načrtov in da se bolj kot učne  načrte upošteva snov učbenika, ki je preobsežna, v določenih primerih tudi neskladna z učnim načrtom in strokovno vprašljiva. Naj ob tem dodamo, da je zapis, ki smo ga pridobili, nastal še pred podrobnim pregledom izhodišč za pripravo didaktičnih priporočil, ki so porajala še veliko več novih strokovnih vprašanj.

Smrt zaposlenega

Logaj je v kurikularne komisije lastnoročno imenoval ljudi in jih iz njih tudi razreševal. V komisijah sedijo tudi takšni, ki nimajo nikakršnih referenc, opozarjajo naši viri v zavodu. Eden takšnih, ki nima niti naziva svetovalec za učitelje niti znanstvenega naziva, je Nejc Kavka, opozarjajo viri. Ob tem znova izpostavljajo tudi Manco Poglajen, ki so jo imenovali v obstoječe skupine. Logaju očitajo tudi netransparentno porabo proračunskih sredstev. Zaradi skoraj 500 sodelujočih v prenovi in zaradi številnih izplačil ter plačevanja kilometrin na račun večdnevnih srečanj zaposlenih na Zavodu za šolstvo v hotelu Jama v Postojni, je po naših zanesljivih informacijah denarja za dokončanje prenove zmanjkalo. Manjkali naj bi vsaj trije milijoni evrov, kar naj bi zdaj po navodilih iz kabineta ministra Darja Felde šlo s proračunske postavke Službe za digitalizacijo izobraževanja. S tem pa bo po opozorilih naših virov digitalizacija dvakrat prikrajšana; Logaj namreč ni podprl uvedbe tovrstnega novega predmeta v osnovnih šolah, prav tako pa bo sredstva preusmeril s ključne službe v zavodu za digitalni prehod. V Zavodu za šolstvo zaposleni vedo povedati, da se nič ni zgodilo in odločilo mimo njihovega »analognega« šefa, ki se je na nasprotnih bregovih glede stanja kurikularne reforme znašel tudi z nekdanjim vodjo te reforme v zavodu, dr. Branetom Slivarjem. Ta je umrl v svoji pisarni med delovnim časom neposredno po sestanku z Vinkom Logajem. Naši viri trdijo, da je bila tema pogovora prav kurikularna reforma. Slivarja je kap, v zavodu se govori, da je bil pod hudim stresom.

Umrl je v svoji pisarni med delovnim časom neposredno po sestanku z Vinkom Logajem. Naši viri trdijo, da je bila tema pogovora prav kurikularna reforma. Slivarja je kap, v zavodu se govori, da je bil pod hudim stresom.

Znanje pada

Da je Vinko Logaj na čelu zavoda, ki v celoti bdi nad vsebinskim delom, tj. programskimi smernicami našega vzgojno-izobraževalnega zavoda, dosegal slabe rezultate, pa kaže tudi izjava za javnost direktorja Pedagoškega inštituta Igorja Ž. Žagarja ob rezultatih mednarodnih raziskav znanja, 23. decembra lani. Rezultati treh mednarodnih raziskav znanja, ki jih Pedagoški inštitut izvaja za Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje z namenom izboljšave vzgojno-izobraževalnega procesa pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo izobraževalnih dosežkov, so pokazali katastrofalne rezultate. Žagar v izjavi za javnost tako opozarja, da so rezultati bralne pismenosti slovenski četrtošolcev strmoglavili pod raven iz leta 2006 (zaostanek 15-17 let), rezultati državljanske vzgoje in izobraževanja slovenskih osmošolcev pod raven iz leta 2009 (zaostanek 12-14 let), rezultati matematične, naravoslovne in bralne pismenosti (PISA) slovenskih petnajstletnikov in petnajstletnic pa še nikoli, odkar izvajajo meritve (Slovenija je v program PISA vstopila leta 2006), niso bili tako slabi zlasti na področju bralne pismenosti.

Žagar je teoretičen padec na kar štirih ključnih področjih sicer delno hipotetično pripisal covidu-19, opozarja pa tudi na izsledke raziskav, da se kar 15 odstotkov učencev počuti ustrahovane v šoli, 14 odstotkov pa jih je celo poročalo, da so učitelji do njih zlobni. Primerjalno s povprečjem držav članic OECD so slovenski učenci poročali tudi o precej nižji opori s strani učiteljev matematike, nekaj podobnega pa po pisanju Žagarja opažajo tudi v raziskavi ICCS 2022, kjer ima ocena učencev glede odprtosti razprav v razredu trend negativen. Kar petina slovenskih učenk in učencev ne čuti pripadnosti do šole, 14 odstotkov se jih počuti izločene, 16 odstotkov čudne, 11 odstotkov pa osamljene. Raziskava PIRLS, ki se izvaja v četrtih razredih, pa je pokazala, da se okoli 46 odstotkov učencev vsak dan počuti utrujene, 40 odstotkov pa lačne. Žagar opozarja, da je Pedagoški inštitut zgolj raziskovalna inštitucija, ki lahko na težave samo opozarja. »Nimamo nikakršne izvršilne moči, reševanje problemov je stvar politične odločitve. Glede na rezultate, takojšnje politične odločitve. Čas prenove učnih načrtov in celotnega šolskega sistema se zdi idealna priložnost za spremembe na bolje,« je Žagar zaključil v svoji decembrski izjavi. Logaj se ob omenjenih težavah, glede na svojo problematično zgodovino vodenja zavoda, zdi izjemno neposrečena izbira za spremembe na bolje.