Kraljica je mrtva, naj živi kralj! Res? Kaj sploh imajo Britanci od monarhije?

Foto: Profimedia.si


Po 70-letni vladavini se je letos od nas poslovila britanska kraljica Elizabeta II. V luči tega dogodka in naših prihajajočih predsedniških volitev smo se vprašali, kakšen pomen in vpliv sploh še ima (za mnoge arhaična) monarhija v teh modernih časih, v katerih živimo. 

Verjetno bi bilo dobro najprej poudariti, da sem kot monarhist glede tega vprašanja nedvomno pristranski. Zagrizeni republikanci se verjetno ne bodo strinjali z veliko mojimi stališči. Vendar pa sem prepričan, da je ustavna monarhija ena boljših državnih ureditev, ki jih poznamo. To bom skušal tukaj tudi razložiti. 

Razvoj državne ureditve


Najprej malce zgodovine. Čeprav imamo za zibelko demokracije antično Grčijo, se je sodobna demokratična ureditev v marsičem razvila v Veliki Britaniji. Ko so se od Britanije osamosvojile Združene države Amerike, so svojo novo ureditev v marsičem kopirale od svoje matične države. V tistih časih je britanski kralj še imel politično moč, in ko so Američani oblikovali funkcijo predsednika, so temu dali podobna pooblastila, kot jih je imel tedanji kralj.

In medtem ko je ameriški sistem načeloma ostal dokaj nespremenjen, je razvoj britanske monarhije odšel po svoji, drugačni poti. Postopoma se je razvil v sistem ustavne monarhije, kot ga poznamo danes. Pri tem je monarh izgubil svojo dejansko moč ter postal predvsem simbol. Kot se rado reče, kralj(ica) vlada, a ne upravlja. Dejansko moč imata vlada in parlament, ki pa državo vodita v imenu monarha.
Kot se rado reče, kralj(ica) vlada, a ne upravlja.

Ameriški republikanski sistem se je razširil v evropske države, po osamosvojitvi pa smo ga prevzeli tudi sami. Tako imamo danes predsednika države, predsednika vlade in parlament. Vloga samega predsednika države se med posameznimi državami razlikuje, poznamo močne predsednike, kot so npr. v ZDA in Rusiji, ter šibke, simbolične predsednike kot npr. V Nemčiji. Slednjega imamo tudi v Sloveniji. 

Pri nas je funkcija predsednika države dokaj simbolična, protokolarna. Resda je vrhovni poveljnik oboroženih sil, a dejanske moči ima malo. Primarno predstavlja državo na mednarodnem parketu. V tem je njegova vloga precej podobna vlogi monarha v ustavni monarhiji, a z mnogo manj blišča in tradicije. Je pa seveda izvoljen s strani ljudstva, ne pa postavljen s strani Boga (oziroma pravil nasledstva). Z vidika demokratičnosti je torej mnogo bolj primeren in legitimen. V republiki (naj bi) moč imelo ljudstvo. 

Ekonomski vidik


V sami vlogi in obveznostih naš predsednik torej ni dosti drugačen od ustavnega monarha. Glavna razlika je simbolična. Kako pa je z vplivom na državno blagajno? Priljubljen argument proti monarhiji so stroški. Ves blišč, ceremonije, palače in potovanja seveda stanejo davkoplačevalski denar.

Vendar pa slika ni tako enostavna. Po poročanju Brand Finance (vodilno svetovalno podjetje za vrednotenje blagovnih znamk) monarhija davkoplačevalce letno stane 292 milijona funtov. Letno pa naj bi britanski ekonomiji generirala kar 1.766 milijarde funtov.

Ti dohodki v manjši meri izhajajo iz prihodkov kronskih posesti (Crown Estate). Veliko večji vpliv pa ima na prihodke države monarhija posredno. Sem spadajo npr. višje vrednosti blagovnih znamk, podprtih s kraljevskim nalogom (Royal Warrant) ter seveda turizem. Monarhija s svojim pompom letno privablja trume turistov. 
Britanska monarhija naj bi tako davkoplačevalcem dejansko prispevala denar.

Britanska monarhija naj bi tako davkoplačevalcem dejansko prispevala denar. Vendar pa moj argument za monarhijo ni finančne narave. Prav tako ne smemo pozabiti, da tudi predsednik davkoplačevalce stane, v državah, kjer so monarhijo ukinili, pa tudi pogosto uporablja nekdanje kraljevske rezidence, za katere je seveda treba skrbeti.  

Ločenost od politike


Glavni argument za ustavno monarhijo je po mojem prepričanju ločenost monarhije od vsakodnevne politike in njenih zdrah. V času, ko se politizira vedno več vidikov življenja in ko politične delitve prodirajo v vse pore življenja, predstavlja monarhija nekakšen miren otok sredi nevihte. Najvišja avtoriteta v državi bdi nad dnevnim dogajanjem, ne pripada določenemu političnemu taboru, ne spušča se v umazane pretepe in igre. Državi zagotavlja določeno politično stabilnost, v primeru daljše vladavine pa tudi kontinuiteto z zgodovino. 

Tu je vsekakor primerno izpostaviti, da je Velika Britanija v zadnjih stoletjih ena najbolj politično stabilnih evropskih držav. Niso doživeli revolucij in avtoritarnih režimov kot mnoge druge evropske države. Monarhija je tu nedvomno igrala pomembno vlogo. 
Tu je vsekakor primerno izpostaviti, da je Britanija v zadnjih stoletjih ena najbolj politično stabilnih evropskih držav. Niso doživeli revolucij in avtoritarnih režimov kot mnoge druge evropske države.

Zakaj se mi zdi vse to pomembno? Ker imam občutek, da naš svet postaja vse bolj negotov. Živimo v času, ko moralna avtoriteta izgublja svoj pomen. Ljudje izgubljajo zaupanje v institucije, ki so vedno bolj politizirane. V Sloveniji pa se nam bližajo predsedniške volitve, v okviru katerih pogosto slišimo, da naj bo predsednik moralna avtoriteta, ki bo skrbela, da naša politika in družba ne bi zgrmeli še nižje, v ugledu, diskurzu … Hkrati pa so kandidati politično izbrani in podprti ter kot taki izjemno nepriljubljeni pri določenem delu prebivalstva. Težko verjamem, da bo zmagovalca, kdorkoli to že bo, večina prebivalstva sprejela kot moralno avtoriteto. Bolj verjetno bo služil kot dodatno sredstvo razdeljevanja, kot to lahko vidimo v ZDA. 

Ne trdim, da v Sloveniji potrebujemo monarhijo. Nimamo takšne tradicije. Lahko pa se po ustavnih monarhijah zgledujemo, kakšna naj bi funkcija predsednika države bila. Nepolitična, združevalna, morda malce odmaknjena. A vseeno vrhovna avtoriteta, ki jo lahko spoštujemo in ji kdaj pa kdaj tudi prisluhnemo. In ki je kot državni simbol skupna vsem državljanom, ne glede na politična prepričanja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike