Krasni levi svét ali krasni levi svèt RTV Slovenija
Če odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika na portalu Fran.si, lahko ugotovimo, da ima beseda svet kar tri pomene. In če za potrebe tega članka izpustimo tisto tretjo različico, ki ima veliko opraviti z danes že na žalost pozabljeno eshatološko-presežno govorico, lahko ugotovimo, da je slovenski politični nadstavbi očitno uspelo zasesti oba pojma, ki se med seboj razlikujeta samo z drugače obrnjeno strešico na črki e. Le da je morda malce težko ugotoviti, kaj je prišlo prej: levi svèt RTV ali pač levi svét, ki je tako značilen za moderno slovensko družbo.
Prav nasprotno, zdi se, da je dogajanje ob imenovanju zadnjih članov Sveta RTV Slovenija samo dokončno potrdilo stanje, ki se je v širši slovenski družbi intenzivno kuhalo praktično od velike krize l. 2008 oz. od časov, ko je Borut Pahor kot predsednik krizne vlade s svojo levo-sredinsko politiko doživel usodni neuspeh pri odgovoru na vseobsegajoče izzive takratnega časa in kmalu nato ''pobegnil'' na uspehov mnogo bolj polno mesto predsednika republike.
Dogajanje na RTV Slovenija, kjer ravnotežje iz dobro utrjenih levih kolesnic lahko podere že delovanje treh ali štirih izstopajočih ne-levo usmerjenih novinarjev, ki ga je sedaj kronal še za slovenske razmere izrazito sredinsko usmerjeni direktor, nam pravzaprav pove, kakšni hudi levičarski politizaciji pod pretvezo t. i. ''neodvisnosti'' smo bili na nacionalki priča v zadnjem desetletju.
S tem pa smo že prišli do vprašanja, ki smo si ga postavili v uvodu. Kaj je bilo prej, kura ali jajce, oz. levi svèt ali levi svét? Kako smo lahko prišli do situacije, da imamo na nacionalki takšne 'družbeno-politične' delavce, ki svoje agitatorske narave – ta z načeli profesionalnega novinarskega dela nima ničesar skupnega – sploh ne zaznajo kot nekaj spornega?
Zdi se, da slovenska privilegirana novinarska srenja vedno bolj drsi v svoj lasten t. i. 'echo chamber' oz. odmevno komoro, kjer vidi le sebe, v velikem delu svojega ciljnega občinstva pa prepoznava neuke, nerazgledane, ''neumne'' sodržavljane, ki jih mora razsvetliti in ki se morajo posledično novinarskem vrhu molče klanjati.
To je lepo pokazala zadnja izjava znanega komika Saša Hribarja v intervjuju za časopis Delo, češ: ''Desničarski bog se manifestira v programskem svetu.'' Toda to miselnost, ki jo je g. Hribar povedal na glas, smo v Sloveniji imeli že vse poosamosvojitveno obdobje. Američani so leta 2016 imeli Hillary Clinton in njene t. i. 'deplorables' (slo: obupanci), ki so povzročili pravi medijski vihar v takratni predsedniški tekmi, medtem ko je slovenska novinarka (!) Ranka Ivelja že leta 2011 skovala zmerljivko 'katoliban', ki je od takrat v levi kolumnistični ter civilnodružbeni sferi postala že udomačena. Očitno smo vsaj na enem področju prehiteli Zahodne progresivce.
RTV danes deluje kot eno zadnjih zatočišč novinarskega kadra, ki ob vse bolj hirajočih medijih izgublja možnosti za zaposlitev
Nacionalka kot nacionalno gojišče in zatočišče levega novinarskega kadra
Da bi v polnosti razumeli razmere, ki smo jim v teh dnevih ter pravzaprav že mesecih priča, moramo razumeti spremembe, ki so se v preteklem desetletju zgodile v slovenskem novinarstvu. RTV danes deluje kot eno zadnjih zatočišč novinarskega kadra, ki ob vse bolj hirajočih medijih (zgodbe o hiranju Večera so le vrh ledene gore) izgublja možnosti za zaposlitev. Mladi novinarji so obsojeni na prekariat, starejši pa se soočajo z izgubo privilegijev nekdaj tako čislanega ter pravzaprav elitnega poklica. Trdno zasidranje na javnem zavodu RTV oz., če uporabimo starejšim zelo znano izposojenko iz drugih časov – 'uhljebljenje', za številne predstavlja temeljno razrešitev njihovega ne samo mentalnega, ampak bistveno bolj usodno – materialnega preživetja.
Toda še več: zaposlitev na RTV-ju ima še eno prednost; namreč, če si dovolj ''njihov'' oz. ''naš'', imaš lahko garantirano vstopnico neposredno za poslansko mesto v državnem zboru, ob čemer si obubožani novinar z nekajletno poslansko plačo bistveno izboljša svoj materialni položaj ali celo reši življenjsko eksistenco.
Manifestacija vzklika kolesarskih protestnikov: "RTV je naša!"
Ta nonšalantnost slovenskih novinarskih ''bubregov'', ki lepo uživajo v loju nacionalke, pride toliko bolj do izraza, ko pogledamo sestavo Sveta RTV po novem zakonu, ki je tudi nadzorni organ poslovanja Radiotelevizije. Finančni vidik poslovanja očitno novih svétnikov ne skrbi, glede na to, da med njimi ni nobenega z ekonomsko-finančnimi izkušnjami vodenja primerljivih zavodov. No, če iz denarnic nič hudega slutečih davkoplačevalcev brez kakršne koli odgovornosti vsak mesec izpuliš harač v višini 12,75 evra, potem tukaj že ni večjih težav.
Redki opazovalci vseeno opozarjajo, da gre pri problematiki slovenske RTV za bistveno globlje težave, ki so v svojem bistvu predvsem družbene narave. Kot v svoji seriji kolumn ter intervjujev opozarja prodorni komentator Andrej Capobianco, se soočamo z resno težavo: ''Če se desni gledalci ne prepoznajo v javni RTV in je nimajo za kredibilen vir informacij, to ni le njihov problem. To je težava za verodostojnost RTV in resen problem za demokracijo v Sloveniji.''
Tu slej ko prej ne gre samo za to, katera verska skupnost bo iz reprezentativnega vidika imela svoje predstavnike v novem Svetu RTV. Kot tudi ne gre za to, da bi bilo treba, kot trdi še eden izmed številnih že nekdanjih vplivnih novinarskih prvo-kategornikov, ''Pričevalce ukiniti''. Gre preprosto za to, da javni zavod, ki je vse bolj namenjen ohranjanju že (pre)dolgo zatečenega stanja v slovenskem novinarstvu (ter posredno politiki), ob čemer vse poteka na davkoplačevalske stroške ter ob odsotnosti minimalnih standardov zavezanosti k objektivnosti, več kot očitno po hitrem postopku med ljudmi izgublja neko širšo javno legitimiteto in vedno bolj postaja le sam sebi namen.
Tega se naši novinarski kruhoborci na žalost ne zavedajo. Vedno bolj očitnih težav slovenskih medijev ter novinarskega poklica, ki, tako se zdi, sedaj kričijo že iz vsakega drugega članka mainstream trobil, preprosto ne bodo zmogli rešiti na hrbtu nacionalne RTV. Navsezadnje se vsi strinjamo, da naj bi javna ter neodvisna in skrajno profesionalna RTV bila temelj demokratične, pluralne ureditve vsake moderne družbe.
Zadnje objave
Tekmovalnost: da ali ne?
14. 11. 2024 ob 12:30
GZS ponovno poziva k spremembam, ogorčen pa naj bi bil tudi premier
14. 11. 2024 ob 9:13
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Gorenšček: Treba se je pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji
13. 11. 2024 ob 15:00
Fides: Predlog zakona se nagiba v smer zatiranja zdravnikov
13. 11. 2024 ob 13:00
Ljudem dobesedno vre, država pa prireja nagradne natečaje proti anticiganizmu
13. 11. 2024 ob 8:58
Ekskluzivno za naročnike
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
NOV
15
Avstrijski slavistični kongres 2024
12:30 - 13:00
NOV
15
Poezije bratov Gaspari (predstavitev pesniške zbirke)
18:00 - 20:00
NOV
15
25. Šušnikovi dnevi: Koncert samospevov
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
V Avstriji ustavili postopek zoper dr. Aleša Štrancarja
12. 11. 2024 ob 6:00
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
5 komentarjev
APMMB2
V Sloveniji se je utrdil ozek sloj povzpetnikov, ki obvladuje vse pomembne vzvode oblasti. Ta sloj je v bistvu tretja generacija revolucionarjev.
Prva generacija so bili revolucionarji, borci, komunisti, ki so izvedli revolucijo in pobili, zatrli in pregnali opozicijo in uvedli trdo diktaturo.
Sledili so jim bolj preudarni nasledniki,ki so morali zgraditi državo. Bolj ali manj so bili uspešni, saj je Slovenija bila vrh komunističnih držav od Berlina do Vladivostoka.
Če bi se liberalizem nadaljeval, bi se morda režim ohranil,pa se zaradi nenehne iluzije, da se da komunizem reformoirati in ga oblikovati po človeški podobi to ni posrečilo.
Slovenija je bankrotirala.
Kljub temu pa se je ustvarila elita,ki je rodila tretjo generacijo, generacijo povzpetnikov,ki je bila hranjena z zlato žlico in praktično ni doživela nobene resne izkušnje. Vse ji je bilo postlano in prinešeno pred noge.
In ta generacije je seveda po protekciji, prevzela oblast v Sloveniji.
Nikoli se ni rabila boriti za eksistenco. Od svojih staršev se je edino naučila, da mora zatirati nasprotnike in jim ne dovoliti priti na oblast.
To uspešno počne. Podedovala je vse vzvode oblasti od financ, do šolstva, sodstva in propagande , torej medije in sedaj zavladala ob premočni zmagi na demokratičnih volitvah.
Generacija, ki je prevzela vodenje države praktično ne ve, kako država funkcionira.
Predstavlja si, da denar raste na drevesih in ko drevo sterseš, pade deanr, ki ga je potrebno zapraviti.
Starši so tem razvajenčkom vcepili v glavo, da je potrebno obvladovati medije, saj ti lahko naredijo iz teme, beli dan, ali iz zatohle diktature svobodo. Niso pa jim pobedali, da resnica pride vseeno na dan in da pride tudi do obračuna. Tak obračun je bil boleč bankrot in odhod iz oblasti.
Če se bo razvrat nadaljeval, se bo bankrot kmalu ponovil. In takrat bo konec obilja in tresenje dreves, ne bo popravilo finančne situacije.
Kovnica laži, toje RTV, bo postala odgovorna za stanje v državi. Nič ne bo pomagalo pristransko vodstvo in nadzorni organi,. Medijska kozmetika ne bo mogla prikriti nesposobnosti razvajene generacije.
Stajerska2021
APMMB2 - o d l i č e n komentar!
MEFISTO
Za RTVS je primeren le grški scenarij.
Na njenih razvalinah ali na kakih drugih temeljih pa je treba ustvariti novo resnično nacionalno telvizijo in radio brez pokvarjenih samoklicanih novinarskih delilcev resnice .
Andrej Muren
Prva naslednja desna vlada bo imela prvenstveno nalogo očistiti RTV vseh, poudarjam vseh levakov. Sicer ne bo dolgega veka.
Vera
Novinarji na RTV se zelo dobro zavedajo, da so popolnoma pristranski in nedemokratični, ampak jih to nič ne briga oziroma jim je to celo super fajn in edino pravično. Mar ne vidite v kakšni družbi živimo? Širina, kulturnost, sprejemanje drugače mislečih, ... natanko to so floskule, ki jih premeteno mečejo predse, sami pa se na njih totalno požvižgajo. Vemo kaj zraste iz tega. Nekaj zelo groznega. Ampak, saj bodo krivdo itak obeseli drugi strani. Že preizkušeno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.