Le še električni avtomobili: bo osebna mobilnost za navadne smrtnike postala nedosegljiva?
POSLUŠAJ ČLANEK
Medtem ko cene bencina in dizla skokovito rastejo, na slovenskih črpalkah pa pred torkovimi podražitvami zmanjkuje goriva, Evropska unija dela drastične korake v smer novega pogonskega energenta.
Evropski parlament je v začetku meseca sprejel ambiciozno odločitev, po kateri bo z letom 2035 v EU prepovedana prodaja vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem. Novico so še posebej bučno proslavili okoljevarstveniki, ki menijo da bomo s tem zaprli eno najtemnejših poglavij onesnaževanja okolja.
Kot izhaja iz gradiva Evropskega parlamenta, je promet leta 2019 prispeval kar četrtino izpustov CO2 v EU, od tega jih je kar 71,7 odstotka nastalo v cestnem prometu. Obenem je promet edini sektor, kjer so izpusti po letu 1990 naraščali, cilj pa je, da bi se ti do leta 2050 zmanjšali za kar 90 %.
Toda plemeniti načrti s seboj ne prinašajo le pozitivnih učinkov, temveč med številnimi vozniki sprožajo vprašanja, kako bo njihova mobilnost izgledala v prihodnjih desetletjih.
Bomo v naslednjem desetletju res množično kupovali električna vozila, ali pa bodo ta za večino perifernih držav predraga? Če bo tako, da se bodo morali revnejši v službo voziti s starimi, ekološko spornimi vozili, bo ta korak le še povečal razlike v razvitosti med posameznimi evropskimi državami.
Med državami, ki bodo zaradi takšnih odločitev močno prizadete, bo tudi Slovenija. V njej namreč trenutno uporabljamo kar 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Morebitna drastična podražitev le teh bo zato v državi neizbežno povzročila številne družbene spremembe.
Uradni prodajni podatki kažejo, da Slovenci električnim vozilom še nismo naklonjeni. Kljub državnim subvencijam in izdatni promociji je bilo namreč v Sloveniji leta 2021 prodanih le 1.689 električnih vozil. To ob skupnih prodajnih številkah, ki znašajo 53.988 vozil, pomeni, da je bil njihov delež 3,13 odstoten. Skratka, električni pogon je imel le vsak triintrideseti prodani avtomobil.
Medtem je na Norveškem to razmerje popolnoma obrnjeno, popolnoma električnih je že več kot polovica prodanih avtomobilov. Le te si državljani bistveno bogatejše države veliko lažje privoščijo. Poleg tega njihova električna energija v veliki večini prihaja iz hidroelektrarn. Zato je njihov pogon tudi dejansko brezemisijski.
Za mnenje o tem, kaj slovenskemu vozniku prinaša napovedana prepoved prodaje vozil s termičnim motorjem, smo povprašali tudi slovenske prometne strokovnjake in inženirje. Ti nad takšnim rokohitrskim ukrepom povečini niso navdušeni, saj menijo, da mora biti izumrtje termičnega motorja stvar tehničnih in ekonomskih dejstev, nikakor pa ne političnih direktiv.
Kot ugotavlja inženir Niko Mihelič, ta je v preteklosti deloval prav na področju izboljšav motorjev na notranje izgorevanje, je bila odločitev za bruseljske politike razmeroma enostavna. Vprašanje po njegovem pa je, ali je potrebna in realna.
V svojem zapisu na spletni strani Nove24TV tako izpostavlja, da si ti predstavljajo, da bo kljub zamenjavi pogona vse tako, kot je bilo do sedaj. Toda ob tem pozabljajo, da elektrike za napajanje že sedaj nimamo dovolj. Poseben problem bodo postale tudi polnilnice in dostop do njih. Nam bodo iz stanovanj v blokih viseli kabli za polnjenje?
Bistveno bolj potrebno se mu zato zdi, da bi avtomobili postali lažji:
Velikokrat sem že zapisal in dejal, da bi bil vesel politike, ki bi obdavčila kilograme. 700 kilogramov težko vozilo za vožnjo s hitrostjo 200 kilometrov na uro ne potrebuje 40 kilovatov, ampak skoraj 100! Poraba goriva ni enkrat večja, 6 do 8 l/100 kilometrov, ampak vsaj trikrat, 9 do 12 l/100 kilometrov. Vendar pa ob dejstvu, da 700 kilogramov težkih vozil skorajda ni, je poraba in seveda z njo količina onesnaževanja velikokrat večja.
Ob zapisanem je potrebno omeniti še življenje z električnimi avtomobili. Sama vožnja s polnim akumulatorjem je super. Ni sklopke, ni menjalnika, ni hrupa. Če pa bi radi odšli v Dalmacijo, Nemčijo ali kamorkoli dlje, je to misija bolj podobna pustolovščini kot vožnji, potovanjem, ki smo jih vajeni sedaj. To pomeni, da je dobro imeti ob električnem avtomobilu še takega na tekoče gorivo ali plin …
Zaradi vseh tehničnih omejitev se mu tako zdi, da termični motor še ni rekel zadnje besede in da je prihodnost morda tudi v drugačnih, okolju bolj prijaznih gorivih.
Eden od glavnih promotorjev elektromobilnosti pri nas, Andrej Pečjak, se na elektriko vozi že več kot 12 let. Zadnjih deset let pa to počne njegova celotna družina. Vendar v svojem komentarju za Domovino kljub temu pravi: "Sem proti prepovedi, ker prepovedi pogosto dosežejo nasprotni učinek. Električni avto je udobnejši, tišji in se manj kvari kot fosilni, poleg tega pa je vožnja bistveno cenejša. Električna energija je evropska, zato je tudi manj podvržena političnim krizam, domača vtičnica pa bo vedno na voljo. Zaradi tega bodo ljudje sami prešli na električna vozila, ko bodo ta cenejša oziroma ko jih bo toliko, da bodo zakonitosti trga spustile ceno (ponudba in povpraševanje). Cenejša bi morala biti po vsej logiki, saj imajo bistveno manj sestavnih delov kot npr. sodoben dizel."
Ob tem navaja, da električna vozila niso dosti težja od dizelskih, zaradi tega je vpliv na porabo energije, obrabo pnevmatik ali drugih komponent v vozilu majhen. Precej bolj kot masa po njegovem mnenju vpliva sam slog vožnje.
Za čim hitrejšo prevlado električnih vozil na evropskih cestah bi sam raje predlagal, da bi EU uvedla subvencijo, ki bi veljala po celotni EU in prepričala proizvajalce v izdelavo manjših in zato cenejših električnih vozil in uredila sistem hitrih polnilnic ob avtocestah podobno, kot ima to urejeno Tesla.
V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa bodo predvsem v revnejših državah EU še naprej vozili "stare fosilce", kar je po njegovem mnenju še bistveno slabše. Trenutna težava avtomobilskega trga je namreč tudi v tem, da se avtomobilski proizvajalci izogibajo izdelovati manjša električna vozila za mestne in primestne vožnje, ker s tem zaslužijo manj kot z izdelovanjem prestižnih električnih vozil.
Do sprejetega svežnja pa so se opredelili tudi v največjem združenju voznikov v Sloveniji, Avto-moto zvezi Slovenije, kjer v luči vseh predstavljenih dejstev in ukrepov pozivajo državo "naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil."
V AMZS tako ugotavljajo, da "rešitev problema onesnaženosti ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih." Pri načrtovanju sodobnih rešitev pa bo potrebno "upoštevati tako geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve."
Ob tem poudarjajo, da zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema ta nikakor ne bo gladek in da je "slovenska dinamika izgradnje večjih infrastrukturnih projektov izjemno počasna in tudi finančno potratna."
Zato direktor AMZS Andrej Brglez v svojem odzivu na predlagane spremembe opozarja, da "obstaja velika verjetnost, da se praksa in stanje vlaganj in izgradnje mobilnostne infrastrukture v Sloveniji v prihodnjih 13 letih ne bo bistveno spremenila in popravila. Pri takem razvoju dogodkov lahko predvidimo, da bo pri nas po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala."
Vse to bo po njegovih besedah vodilo v dodatno staranje slovenskega voznega parka. "Ukrep EU, vsaj na lokalni ravni, torej ne bo zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi," zaključuje Brglez.
https://twitter.com/BozoPredalic/status/1538764497451638785
Evropski parlament je v začetku meseca sprejel ambiciozno odločitev, po kateri bo z letom 2035 v EU prepovedana prodaja vozil z bencinskim ali dizelskim motorjem. Novico so še posebej bučno proslavili okoljevarstveniki, ki menijo da bomo s tem zaprli eno najtemnejših poglavij onesnaževanja okolja.
Kot izhaja iz gradiva Evropskega parlamenta, je promet leta 2019 prispeval kar četrtino izpustov CO2 v EU, od tega jih je kar 71,7 odstotka nastalo v cestnem prometu. Obenem je promet edini sektor, kjer so izpusti po letu 1990 naraščali, cilj pa je, da bi se ti do leta 2050 zmanjšali za kar 90 %.
Toda plemeniti načrti s seboj ne prinašajo le pozitivnih učinkov, temveč med številnimi vozniki sprožajo vprašanja, kako bo njihova mobilnost izgledala v prihodnjih desetletjih.
Bomo v naslednjem desetletju res množično kupovali električna vozila, ali pa bodo ta za večino perifernih držav predraga? Če bo tako, da se bodo morali revnejši v službo voziti s starimi, ekološko spornimi vozili, bo ta korak le še povečal razlike v razvitosti med posameznimi evropskimi državami.
Med državami, ki bodo zaradi takšnih odločitev močno prizadete, bo tudi Slovenija. V njej namreč trenutno uporabljamo kar 1,3 milijona osebnih avtomobilov. Morebitna drastična podražitev le teh bo zato v državi neizbežno povzročila številne družbene spremembe.
Le vsak triintrideseti avto je električni
Uradni prodajni podatki kažejo, da Slovenci električnim vozilom še nismo naklonjeni. Kljub državnim subvencijam in izdatni promociji je bilo namreč v Sloveniji leta 2021 prodanih le 1.689 električnih vozil. To ob skupnih prodajnih številkah, ki znašajo 53.988 vozil, pomeni, da je bil njihov delež 3,13 odstoten. Skratka, električni pogon je imel le vsak triintrideseti prodani avtomobil.
Medtem je na Norveškem to razmerje popolnoma obrnjeno, popolnoma električnih je že več kot polovica prodanih avtomobilov. Le te si državljani bistveno bogatejše države veliko lažje privoščijo. Poleg tega njihova električna energija v veliki večini prihaja iz hidroelektrarn. Zato je njihov pogon tudi dejansko brezemisijski.
Za mnenje o tem, kaj slovenskemu vozniku prinaša napovedana prepoved prodaje vozil s termičnim motorjem, smo povprašali tudi slovenske prometne strokovnjake in inženirje. Ti nad takšnim rokohitrskim ukrepom povečini niso navdušeni, saj menijo, da mora biti izumrtje termičnega motorja stvar tehničnih in ekonomskih dejstev, nikakor pa ne političnih direktiv.
Niko Mihelič: Za politike je odločitev enostavna
Kot ugotavlja inženir Niko Mihelič, ta je v preteklosti deloval prav na področju izboljšav motorjev na notranje izgorevanje, je bila odločitev za bruseljske politike razmeroma enostavna. Vprašanje po njegovem pa je, ali je potrebna in realna.
V svojem zapisu na spletni strani Nove24TV tako izpostavlja, da si ti predstavljajo, da bo kljub zamenjavi pogona vse tako, kot je bilo do sedaj. Toda ob tem pozabljajo, da elektrike za napajanje že sedaj nimamo dovolj. Poseben problem bodo postale tudi polnilnice in dostop do njih. Nam bodo iz stanovanj v blokih viseli kabli za polnjenje?
Bistveno bolj potrebno se mu zato zdi, da bi avtomobili postali lažji:
Velikokrat sem že zapisal in dejal, da bi bil vesel politike, ki bi obdavčila kilograme. 700 kilogramov težko vozilo za vožnjo s hitrostjo 200 kilometrov na uro ne potrebuje 40 kilovatov, ampak skoraj 100! Poraba goriva ni enkrat večja, 6 do 8 l/100 kilometrov, ampak vsaj trikrat, 9 do 12 l/100 kilometrov. Vendar pa ob dejstvu, da 700 kilogramov težkih vozil skorajda ni, je poraba in seveda z njo količina onesnaževanja velikokrat večja.
Ob zapisanem je potrebno omeniti še življenje z električnimi avtomobili. Sama vožnja s polnim akumulatorjem je super. Ni sklopke, ni menjalnika, ni hrupa. Če pa bi radi odšli v Dalmacijo, Nemčijo ali kamorkoli dlje, je to misija bolj podobna pustolovščini kot vožnji, potovanjem, ki smo jih vajeni sedaj. To pomeni, da je dobro imeti ob električnem avtomobilu še takega na tekoče gorivo ali plin …
Zaradi vseh tehničnih omejitev se mu tako zdi, da termični motor še ni rekel zadnje besede in da je prihodnost morda tudi v drugačnih, okolju bolj prijaznih gorivih.
Andrej Pečjak: Ljudje bodo sami prešli na električna vozila, ko bodo ta cenejša
Eden od glavnih promotorjev elektromobilnosti pri nas, Andrej Pečjak, se na elektriko vozi že več kot 12 let. Zadnjih deset let pa to počne njegova celotna družina. Vendar v svojem komentarju za Domovino kljub temu pravi: "Sem proti prepovedi, ker prepovedi pogosto dosežejo nasprotni učinek. Električni avto je udobnejši, tišji in se manj kvari kot fosilni, poleg tega pa je vožnja bistveno cenejša. Električna energija je evropska, zato je tudi manj podvržena političnim krizam, domača vtičnica pa bo vedno na voljo. Zaradi tega bodo ljudje sami prešli na električna vozila, ko bodo ta cenejša oziroma ko jih bo toliko, da bodo zakonitosti trga spustile ceno (ponudba in povpraševanje). Cenejša bi morala biti po vsej logiki, saj imajo bistveno manj sestavnih delov kot npr. sodoben dizel."
Ob tem navaja, da električna vozila niso dosti težja od dizelskih, zaradi tega je vpliv na porabo energije, obrabo pnevmatik ali drugih komponent v vozilu majhen. Precej bolj kot masa po njegovem mnenju vpliva sam slog vožnje.
Za čim hitrejšo prevlado električnih vozil na evropskih cestah bi sam raje predlagal, da bi EU uvedla subvencijo, ki bi veljala po celotni EU in prepričala proizvajalce v izdelavo manjših in zato cenejših električnih vozil in uredila sistem hitrih polnilnic ob avtocestah podobno, kot ima to urejeno Tesla.
V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa bodo predvsem v revnejših državah EU še naprej vozili "stare fosilce", kar je po njegovem mnenju še bistveno slabše. Trenutna težava avtomobilskega trga je namreč tudi v tem, da se avtomobilski proizvajalci izogibajo izdelovati manjša električna vozila za mestne in primestne vožnje, ker s tem zaslužijo manj kot z izdelovanjem prestižnih električnih vozil.
AMZS: Breme zelenega prehoda ne sme pasti le na voznike osebnih vozil
Do sprejetega svežnja pa so se opredelili tudi v največjem združenju voznikov v Sloveniji, Avto-moto zvezi Slovenije, kjer v luči vseh predstavljenih dejstev in ukrepov pozivajo državo "naj pripravi celostno strategijo zelenega prehoda in v pogajanjih z Unijo upošteva specifike slovenske mobilnosti ter kakšne so v naslednjih desetletjih realne in uresničljive možnosti za zeleni (mobilnostni) prehod, katerega stroškov nikakor ne morejo nositi le vozniki osebnih vozil."
V AMZS tako ugotavljajo, da "rešitev problema onesnaženosti ni tako enostavna, da bi se ga dalo odpraviti zgolj z zamenjavo pogona v avtomobilih." Pri načrtovanju sodobnih rešitev pa bo potrebno "upoštevati tako geografske okoljsko ekonomske razlike med kraji in državami kot lokalno prometne zakonitosti in usmeritve."
Ob tem poudarjajo, da zaradi poddimenzioniranega energetskega sistema ta nikakor ne bo gladek in da je "slovenska dinamika izgradnje večjih infrastrukturnih projektov izjemno počasna in tudi finančno potratna."
Zato direktor AMZS Andrej Brglez v svojem odzivu na predlagane spremembe opozarja, da "obstaja velika verjetnost, da se praksa in stanje vlaganj in izgradnje mobilnostne infrastrukture v Sloveniji v prihodnjih 13 letih ne bo bistveno spremenila in popravila. Pri takem razvoju dogodkov lahko predvidimo, da bo pri nas po letu 2035 močno padla prodaja novih avtomobilov, hkrati pa se bosta že pred tem začela močno povečevati uvoz in prodaja rabljenih avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, če tega politika ne bo prepovedala."
Vse to bo po njegovih besedah vodilo v dodatno staranje slovenskega voznega parka. "Ukrep EU, vsaj na lokalni ravni, torej ne bo zmanjšal, temveč najverjetneje celo povečal onesnaženje, ki ga promet povzroča v Sloveniji in tudi še v marsikateri drugi evropski državi," zaključuje Brglez.
https://twitter.com/BozoPredalic/status/1538764497451638785
Zadnje objave
Tekmovalnost: da ali ne?
14. 11. 2024 ob 12:30
GZS ponovno poziva k spremembam, ogorčen pa naj bi bil tudi premier
14. 11. 2024 ob 9:13
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Gorenšček: Treba se je pogovarjati o urgenci, o preventivi in ne o patologiji
13. 11. 2024 ob 15:00
Fides: Predlog zakona se nagiba v smer zatiranja zdravnikov
13. 11. 2024 ob 13:00
Ljudem dobesedno vre, država pa prireja nagradne natečaje proti anticiganizmu
13. 11. 2024 ob 8:58
Ekskluzivno za naročnike
Lanterna s Školaric
13. 11. 2024 ob 17:00
Vabljeni k branju: 174. številka tednika Domovina
13. 11. 2024 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
NOV
15
Avstrijski slavistični kongres 2024
12:30 - 13:00
NOV
15
Poezije bratov Gaspari (predstavitev pesniške zbirke)
18:00 - 20:00
NOV
15
25. Šušnikovi dnevi: Koncert samospevov
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 174: Velika zmaga Donalda Trumpa
13. 11. 2024 ob 6:00
V Avstriji ustavili postopek zoper dr. Aleša Štrancarja
12. 11. 2024 ob 6:00
Nepredvidljivost »zlate dobe za Ameriko«
11. 11. 2024 ob 18:20
Prepoznavni ljubljanski podjetnik iz Svobode v vrh Logarjeve stranke
11. 11. 2024 ob 17:01
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
12 komentarjev
PeterX2
Tole proti termičnim okoljem je eno navadno loveljenje čarovnic.
V angliji so naredili raziskavo glede onesnaževanja avtomobilov v prometu. Končna ugotvovite je bila, da motor na fosilna goriva prispeva samo cca 30% trdih delcev (v povprečju, npr. pri euro 6 je količina verjetno še manjša). 70% onesnaževanja prihaja iz naslove obrabe gum, obrabe ploščic itd. Če je pri električnih vozilih mogoče obraba ploščic manjša je pa pri njih definitivno večja obraba gum zaradi večje teže. To pomeni, da so električna vozila bistveno bolj umazana kot si predstvljamo. In pri tem sploh še nismo naslovili izdelave, razgranje, recikliranja....
marko272
Imate kakšne vire glede razlike v trdnih delcih zaradi obrabe zavornih plošč in pnevmatik? Masa el. avtomobila je namreč večja le za pribl. 15 %, medtem ko se zavira pretežno z motorjem (generatorjem). Glede reciklaže: v baterijah ostanjejo vse snovi in je reciklaža možna, medtem ko skurjen bencin spustite v zrak. Ste že kdaj slišali kaj o reciklaži izpušnih plinov avtomobila?
marko272
Preden vas skrbi cena, priporočam izračun. Recimo, da je el. avto 15000 evr dražji od fosilnega. Če bo prevozil 160.000 km, poste pri ceni goriva 1.75 Evr/liter in porabi 7 l/ 100km plačali 19600 Evr. 160.000 km je trenutno garancija za baterijo pri večini proizvajalcev. Za elektriko bi pri ceni 0.14 Evr/kWh (enotna tarifa pri Petrolu je pribl 0.1 Evr/kWh + omrežnina )in porabi 17 kWh/100km porabili 3800 Evr. Pri tem še ni všteto cenejše vzdrževanje (ni menjave olja, pogonskega jermena, manjša obraba zavor, ...).
El. avto je torej v resnici že sedaj cenejši, glede na nagel padec cen baterij v preteklih letih pa se bo razlika samo še povečevala!
Poleg tega vsi navdušeni nad fosilnimi avtomobili pozabljate, da nam je zaradi njih precej bolj vroče, da nas bodo vedno pogosteje pestile vremenske ujme in da si izpusti strupeni in nam uničujejo zdravje. Poleg tega z nakupoim fosilnih goriv neposredno plačujemo vojne v Jemnu, Siriji in Ukrajini ter podpiramo številne diktatorske režime. Bi ne bilo bolje, da ta denar ostane doma?
Ne drži tudi trditev, da se z el. avtom ne da potovati daleč. Vsaj za Nemčijo lahko iz lastnih izkušenj trdim, da se pride iz Slovenije brez težav v Frankfurt.
Friderik
Med tem, ko se mi tukaj na zahodu gremo šminkarijo s "kao" čistimi energijami ( na koncu koncev je potrebno tudi za hidroelektrarno toliko in toliko miljonov kubikov betona , ki ga je potrebno proizvesti tudi za vetrnico itd...) za naše baterije otroci v Kongu umirajo v jaških legalnih in ilegalnih rudnikov kobalta, ki je nujno potreben element za baterije. In ti rudniki kobalta v Kongu so skoraj izključna last Kitajske.
Nič ne bo iz tega. Nafto oz. bencin bomo kurili vse dokler ga bo kaj pod zemljo.
AlojzZ
Ali obstaja kaka ZNANSTVENA primerjava električnih in klasičnih avtov?
rasputin
Najprej se je treba vprašati, ali obstajajo za taka vprašanja objektivni znanstveniki. Javna tajna je, da t.i. znanstveniki najdejo točno to, kar zahteva naročnik ali in kar je politično korektno in oportuno. Znanost je dekla kapitala in politike. Neodvisnih znanstvenikov ni.
Peter Klepec
Ljudem so sicer povedali kam pes taco moli, samo redki so sporocilo slisali: gre za nic manj kot drasticno reduciranje potrosniske druzbe. Ker ne gre za omejevanje z dekreti, bo slo po naravni poti s ceno. Ali z drugimi besedami, nacin zivljenja kot je sedaj bo precej drazji in si ga vecina ne bo mogla privosciti.
Dejstvo je, da so elektricni avtomobili precej drazji od starih avtov. S subvencijami se da igrati igro „korencka“, ampak potem se past zapre. V Nemciji znasajo subvencije v zivljenski dobi elektro avta tam do 20.000 €. Ampak to bo odpravljeno najkasneje takrat, ko ne bo mozno vec kupiti dizlov.
Drug aspekt je splosna omejitev porabe resoursov, energije, materiala, vsega. Nebrzdan konzum je treba omejiti, civkajo ze leta in leta. Ampak med vrsticami to pomeni tudi manj dela, manj plac, manj denarja.
Za avtomobilizem to pomeni drazji avti za manjso kupno moc: torej rezultat bo mnogo manj avtov na cestah; imeli jih bodo tisti z mnogo deblejso denarnico. Tako kot je ze bilo.
irena
Najbolj bojo seveda nastradali revni, ki jih ima leva politika vedno v svojih predvolilinih floskulah v resnici pa popolnoma nič konstruktivnega zanje ne naredi, razen da jih želi prisesati na državno korito in jim vladati.
Fosilna goriva so poceni, zato so glavni vzrok za izginotje 80% svetovne revščine v zadnjih desetletjih. Prosim aplavz za fosilna goriva!!! Najbolj človekoljubna so. Levičarji pa niso!! Okoljevarstveniki zahodnega sveta se imajo prelepo, da bi realno gledali.
Če bi mene kdo vprašal - čimprej železnice v vsako vas. V službo pa z velomobili po kolesarskih stezah.
Peter Klepec
In ce mene vprasate - ne bo denarja za zeleznice. To je kot bi rekel, ce nimate kruha, pa potico jejte.
vengust
Tudi sedaj si večina ljudi ne privošči novih avtomobilov. vsak avto verjetno zamenja vsaj tri lastnike preden gre v pokoj. Z električnimi avti bo trg rabljenih avtomobilov izginil, kajti življenjsko dobo avta bo določala baterija , tako kot pri telefonih.
Tako bo poleg cene avta, nezmožnosti polnjenja in življenjske dobe avta, vse skupaj postavilo mobilnost nazaj v šestdeseta leta, ko so bili avti še velika redkost.
Ne predstavljam si, da bi bilo možno psiho ljudi tako radikalno spremeniti, kajti zadnjih 50 let so nas razvajali, da nam je dosegljivo vse in to takoj.
rasputin
Električni avtomobili tudi onesnažujejo okolje, le da posredno in prostorsko dislocirano. Avtombili na termični pogon onesnažujejo lokalno, medtem ko se elektrika proizvaja v elektrarnah, ki so zaenkrat še vedno v veliki meri poganjane s fosilnimi gorivi.
Problem so tudi odrabljene baterije, katerih razgradnja bo draga in obremenjujoča za okolje. Ne nazadnje so problem tudi obnovljivi viri energije, saj bodo tudi fotovoltaični paneli in vetrne turbine postali okoljski problem, ko bodo odrabljeni.
Skratka, ni kraljevske poti v čisto energijo. Toda namesto strokovnjakov imajo tu glavno besedo okoljski fanatiki tipa Greta Thunberg, kot je sploh slučaj na mnogih področjih, kjer je strokovna debata nemogoča, politiko pa krojijo interesi raznoraznih lobijev, ki vidijo predvsem svoje profitne koristi.
Instrumentalizirani mediji izvajajo propagando po meri in po naročilu svojih lastnikov in na koncu ni moč verjeti tako rekoč nič, kar človek sliši ali prebere v medijih glavnega toka. Njihov cilj namreč ni nepristransko in verodostojno informiranje, temveč oblikovanje javnega mnenja v skladu z določenimi interesi. To velja tako za leve kot desne medije v Sloveniji in povsod drugod na Zahodu.
Teodor
Zelenim se je odtrgalo, realnost pa jih bo dohitela, tako kot že dohiteva Goloba. Na žalost bomo pred streznitvijo palčali vsi, ne le ekofašisti.
Še zanimiv čalanek iz siola,
https://siol.net/posel-danes/novice/strokovnjak-slovence-posvaril-pred-veliko-napako-ki-jo-je-naredila-nemcija-582006
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.