Letele bodo glave? ESČP pritrdilo Igorju Bavčarju, da mu je bila kršena domneva nedolžnosti, Slovenija bo plačala

Osnovna foto: Wikipedia, Fotomontaža Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

Evropsko sodišče za človekove pravice je razglasilo rezultat sodbe v zadevi Igor Bavčar proti Sloveniji. Z izjavo tedanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča, da »bodo letele glave«, če bo primer Bavčar zastaral, je bila slednjemu kršena domneva nedolžnosti, je presodilo ESČŠ s 6 glasovi za in 1 proti. Slovenija pa mora nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza skupaj nakazati 10.000 evrov odškodnine ter povrnitev 6.000 evrov stroškov. Bavčar je sicer zahteval 1,4 milijona evrov. 

Za komentar presoje ESČP so zaprosili pravnega strokovnjaka, odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja. 

Bavčar se je pritožil zaradi izjave Gorana Klemenčiča na televiziji in spornosti izvedbe kaznivega dejanja v eventualnem naklepu

Kot so zapisali na spletni strani Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu, je bil Bavčar leta 2016 obsojen zaradi pranja denarja. Na to tožbo se je kasneje pritožil, istočasno pa je na televiziji tedanji minister za pravosodje v Cerarjevi vladi Goran Klemenčič izjavil, da »če bo primer Bavčar zastaral, bo storil vse, kar je mogoče, da bodo letele glave«. To je sicer izjavil po tem, ko se je razvedelo, da je Bavčar, kljub temu da zaradi zdravstvenih težav tega ne bi smel, s kolegi igral košarko. 

Bavčar je v svoji tožbi zoper Slovenijo očital, da je minister s to svojo izjavo posegel v domnevo nedolžnosti ter izvajal pritisk na slovenska sodišča, kaj »morajo« storiti. Bavčar se tudi pritoži nad tem, da ga je slovensko sodišče obsodilo zaradi pranja denarja v eventualnem naklepu (po katerem se storilec zaveda, da lahko stori kaznivo dejanje, vanj pa privoli – za razliko od direktnega naklepa, ko se zaveda, da lahko stori kaznivo dejanje in ga hoče storiti), česar po njegovem ni možno storiti. Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer leta 2021 povedalo, da bo Bavčarjevo tožbo obravnavalo. 

Saga z Igorjem Bavčarjem se je sicer vlekla kar nekaj let. Že leta 2013 je bil namreč obsojen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza. V zaporu na Dobu bi moral biti že oktobra 2014, a je zaradi slabega zdravstvenega stanja zaprosil za odlog služenja kazni. Nato je prišlo do prej omenjenega incidenta z igranjem košarke in ministrovo sporno izjavo. 

Sodba je bila razveljavljena, sledilo pa je ponovno odločanje. Septembra 2016 ga je okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo na pet let zapora. Bavčar se je pritožil, a mu višje sodišče ni ugodilo. Tako je začel s prestajanjem zaporne kazni septembra 2017. Ker je kazen prestajal vzorno, je začel dobivati razne zunajzavodske ugodnosti. Leta 2021 je bil premeščen v odprti oddelek zapora na Igu. Iz zapora se je sicer Bavčar vrnil maja lani, potem ko je bil pogojno odpuščen. 

Kljub vsemu pa je bil marca letos Bavčar spet na sodišču, in sicer je bilo ponovljeno sojenje o domnevni zlorabi položaja v Istrabenzu. Za Bavčarja je takrat tožilka predlagala dve leti in šest mesecev zaporne kazni, obramba pa je predlagala oprostilno sodbo in trdila, da v primeru prodaje delnic Istrabenza ni šlo za kaznivo dejanje in da se Bavčar v podjetju sploh ni ukvarjal s financami. Sodišče je na koncu ugodilo obrambi, Bavčar pa tako posledično ni šel v zapor.   

 

Bavčar pred ESČP uspešen le delno

Danes je, kot že omenjeno, Evropsko sodišče za človekove pravice objavilo povzetek odločitve. Bavčarju je ugodilo glede kršitve domneve nedolžnosti. Kršen je bil 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, Bavčar pa je tako upravičen do 10.000 evrov odškodnine zaradi nepremoženjske škode in 6.000 evrov zaradi nastalih stroškov, oboje pa mu mora izplačati Republika Slovenija. Senat je odločitev sprejel s 6 sodniki proti 1. Edini glas proti Bavčarju je prišel od slovenske ad hoc sodnice dr. Vasilke Sancin.

Bavčarju pa niso ugodili glede tega, da je bilo dejanje storjeno v eventualnem naklepu. Po mnenju sodišča se za to kaznivo dejanje lahko odgovarja tudi, če je storjeno na tak način. Obsodilna sodba Bavčarja tako ostaja v veljavi. 

Igor Bavčar se je po poročanju Dela na sodbo odzval z naslednjimi besedami: »Zadovoljen sem, ker smo od samega začetka zatrjevali, da je pošteno sojenje predpogoj za zakonito sojenje. Evropsko sodišče nam je pritrdilo – sojenje ni bilo pošteno in torej ni bilo zakonito.« Glede nadaljnjih korakov se bo odločal po preučitvi sodbe. 


Glede razsodbe smo se obrnili na specialista za kazensko pravo dr. Blaža Kovačiča Mlinarja. Poudaril je, da je Evropsko sodišče jasno izrazilo stališče, da takšne izjave ministra za pravosodje pomenijo poseg v Bavčarjevo domnevo nedolžnosti, ki je tako ustavna pravica kot pravica, varovana z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, na podlagi katere sodi Evropsko sodišče za človekove pravice. 

Če tak visok funkcionar, ki je hkrati še minister, daje javno take izjave, lahko to vpliva tudi na sodišča, ki sodijo obdolžencu, je povedal Kovačič Mlinar. Take izjave lahko za sodišče pomenijo potrditev njegove krivde in, kot so povedali v obrazložitvi na ESČP, bi lahko sodišča, ki so v Sloveniji odločala o Bavčarjevih pravnih sredstvih, bila »okužena« s temi izjavami ministra. Na ta način ne bi mogla nepristransko in neodvisno odločati.

Odvetnik specialist za kazensko pravo, doktor kazenskopravnih znanosti, docent za področje pravo. (vir foto: osebni profil na Twitterju)

Minister za pravosodje bi moral vedeti, da ne sme dajati takih izjav, saj je tudi sam zavezan domnevi nedolžnosti. Kot je povedal Kovačič Mlinar, ESČP ni kaj dosti odločalo o eventualnem naklepu. V skladu s prakso ESČP je, da se lahko tudi na ta način izvede kaznivo dejanje. Lahko namreč obdolženec dopusti možnost, da je denar nezakonitega izvora in ga nato porablja oziroma z njim razpolaga. Slovenska sodišča so v predhodnih sodbah ustrezno obrazložila, zakaj so sprejela takšno stališče, je še dodal Kovačič Mlinar. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike