Leva vlada v Nemčiji zaostruje migracijsko zakonodajo, da bi odvrnili migrante, Italija jih preusmerja na Balkan

Ob preobremenjenosti Nemčije z migranti, porastu nasilja in kriminala ter naraščajoči podpori migrantom nasprotujoči Alternativi za Nemčijo je nemška vlada, ki jo sestavljajo socialdemokrati, Zeleni in liberalci, z vodji 16 zveznih dežel v torek uskladila spremembe nemške migracijske politike.

Država želi čim hitreje postati »manj prijazna« za migrante. Nemški kancler Olaf Scholz je pred novinarji govoril o »zgodovinskem trenutku«, medtem ko jih opozicijska CDU/CSU, ki je v začetku jeseni predlagala velik paket sprememb nemške migracijske politike, vidi šele kot »prvi korak«. 

Medtem ko se v Sloveniji leva vlada ukvarja s tem, kako migrante, ki prihajajo po balkanski poti, zadržati pri nas (več v članku: V Golobovi koaliciji vidijo zamujeno priložnost, da migrantov ne znamo zadržati v Sloveniji. V pripravi strategija, kako to doseči) se ideološko sorodna vlada v Nemčiji ukvarja ravno z nasprotno dejavnostjo. 

Kako želi Nemčija postati manj privlačna za migracije?

Ključne spremembe so predvidene pri denarju, ki ga prejme posameznik, ki v Nemčiji čaka na odločanje o prošnji za azil. Tako imenovana analogna nadomestila v višini redne socialne pomoči (za samskega odraslega ta v Nemčiji trenutno znaša 502 evra) naj bi prosilci za azil v prihodnje prejemali šele po 36, in ne več po 18 mesecih, kot je veljalo doslej.

Samski prosilec za azil je v Nemčiji od dneva, ko vloži prošnjo za azil, trenutno upravičen do 410 evrov na mesec (poročeni in otroci prejmejo manj). A teh 410 evrov marsikdaj tudi samski odrasli ne prejmejo v celoti. Ljudje v državnih nastanitvenih centrih tam že prejmejo hrano, pijačo, oblačila in obutev v naravi, zato od države prejmejo tudi več kot pol manj od tega zneska. Ideja države je gotovinska izplačila še zmanjšati, da migranti tega denarja ne bi pošiljali domov oz. z njim potencialno financirali kriminalnih dejavnosti. Prav zato bo ta denar od začetka leta 2024 prišlekom predvidoma na voljo na plačilnih karticah, s katerimi bodo lahko blago in storitve plačevali, ne bodo pa mogli z njimi dvigniti gotovine.

Po novem naj bi se med čakanjem na odobritev prošnje za azil prosilci v državi tudi lažje vključevali v prostovoljske in humanitarne aktivnosti.

Nadzor na mejah še »dolgo časa«, azilni postopki pospešeni

Oktobra uvedeni stacionarni nadzor na mejah s Poljsko, Češko in Švico bo po besedah ​​kanclerja Scholza ostal "dolgo časa". Pri tem si Nemčija želi, da bi se na vseh mejah za lažje vračanje neposredno nazaj v države, iz katerih so prebežniki v Nemčijo vstopili, nadzor opravljal podobno kot na Poljskem, to je, preden prišleki dosežejo nemško mejo.

Prav tako država načrtuje pospešitev azilnih postopkov; državni cilj je, da bi vključno s pritožbami na sodišču trajali do pol leta.

Občutno več zveznih sredstev za oskrbo beguncev

Doslej so se morale zvezne države vsako leto znova pogajati z zvezno vlado o tem, kdo plača katere stroške oskrbe beguncev. Zdaj naj bi bil pavšalni znesek 7500 evrov na begunca na leto.

Konec oktobra je vlada pripravila tudi predlog zakona o povečanju števila deportacij, ki še ni bil sprejet.

V letu 2023 je doslej prvo prošnjo za azil v Nemčiji vložilo že preko 267.000 migrantov (v oktobru 32.000, kar je najvišje mesečno število). Trenutno je v Nemčiji tudi okoli 250.000 ljudi, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena. Številnih oblasti ne morejo izslediti. 200.000 pa jih ni mogoče vrniti v domovino, ker bodisi ni nobene države, ki bi jih bila pripravljena sprejeti, bodisi je njihova država izvora vojno območje ali pa imajo resne zdravstvene težave, ki jih ni mogoče zdraviti v državah izvora.

V Nemčiji predlog, v Italiji načrt: Dva sprejema centra za italijanske prosilce za azil bodo preselili v Albanijo

V torek je bil v Nemčiji na mizi tudi predlog, da bi azilni postopki potekali zunaj Evrope, denimo v Afriki. V zvezi s tem bo vlada praktične in pravne možnosti za takšno odločitev še preučila, pobuda pa tudi še nima zadostne politične podpore. Konkreten korak v to smer pa so že naredili naši severni sosedi. Italija namreč do pomladi načrtuje odprtje dveh sprejemnih centrov za do 39.000 ljudi – v Albaniji.

Italija bo centra zgradila, financirala in upravljala, Albanija pa bo zagotovila ozemlje, poskrbela za stražo in zunanji nadzor. Italijanska opozicija je ob tem med drugim opozorila, da se s tem sredozemska pot preusmerja na balkansko pot, kar utegne biti resna grožnja tudi za Slovenijo.